Alan Goljevšček se je z modelarstvom začel ukvarjati že v osnovni šoli. »Z očetom sva šla v specializirano trgovino kupovat majhne rakete s padalom in takrat sem videl malo letalo za spuščanje z roko. Zatem smo postopoma kupovali vse bolj dodelane modele,« pravi. Sedemnajst let kasneje ima za seboj približno 7000 ur letenja, okrog 130 uničenih modelov in blizu 30 mednarodnih tekmovanj, na katerih je velikokrat končal na zmagovalnem odru. Obenem se na profesionalni ravni ukvarja s konstruiranjem in proizvodnjo modelov, ki dosegajo tudi okrog 1000 evrov vrednosti, po spletni trgovini AlanRCFly pa jih prodaja po vsem svetu.
To ni igranje z modelom
V prvih letih je bila Goljevščku pri njegovi dejavnosti v oporo družina, posebej oče. Kasneje je tu in tam skušal zaslužiti s kakšnim nastopom, po številnih uspehih pa je od Letalske zveze Slovenije prejel nekaj sredstev in možnost pridobitve statusa športnika svetovnega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije. »Letalski športi niso privlačni za široke množice, saj se ljudje težko poistovetijo z njimi, zato se jim posledično namenja malo denarja. Vsak je že kdaj brcnil žogo in si zato predstavlja, da je težko zadeti gol iz polovice igrišča, medtem ko večina ne ve, kako zahtevno je pristati s padalom na centimetrsko točko. Posebej moja disciplina daje občutek, da gre za igranje z modelom.«
A v resnici še zdaleč ni tako. Obvladovanje modelov namreč poteka na štirih oseh, in sicer višini, smeri, nagibu in moči motorja, pri nekaterih modelih je potrebno upravljati še kot motorja in propelerja. Z dvema ročkama in nekaj stikali na daljinskem upravljalniku je možno nepredstavljivo število kombinacij. Ko upravljanje postane mala malica, je na vrsti izvajanje in piljenje posameznih akrobatskih manevrov. Posebej pomemben je občutek za gibanje v prostoru ne glede na perspektivo. Že kadar letalo normalno leti proti upravljavcu, je treba upoštevati zrcalno sliko, vodenje pa se dodatno zaplete ob kombinaciji s hrbtnim letom, spiralami, lupingi ali lebdenjem. Določenih manevrov se je sam učil tudi leto in pol.
Lov na perfekcijo
Po večini tekmuje v dveh dvoranskih kategorijah, preciznem letenju, v katerem je na zadnjem svetovnem prvenstvu na Poljskem osvojil peto mesto, in dvoranskem akrobatskem letenju ob glasbeni spremljavi, kjer se je izkazal v Dubaju. Tu ima vsak tekmovalec dve minuti časa, da model pilotira sinhrono z glasbenim miksom, sestavljenim po lastni izbiri. Prav uskladitev manevrov z glasbo vidi kot najzahtevnejšo fazo, zato se je med pripravami na svetovne letalske igre posvetoval celo s profesionalnim glasbenikom in že poleti testiral programe na različne glasbene podlage. Ravno ubranost z glasbo in preciznost izvedbe sta pri sodnikih med najpomembnejšimi kriteriji. Goljevšček je tako prepričan, da gre za »dokaj umetniško delo, pri katerem se vedno lovi perfekcijo«. Meni, da sam še nikoli ni odpeljal popolnega manevra.
Nastop pred šejki
Nad organizacijo svetovnih letalskih iger v Dubaju, kjer so bili med gledalci tudi šejki, je sogovornik več kot navdušen. Že samo tekmovalno prizorišče, ledena dvorana sredi največjega nakupovalnega središča, je bilo impozantno. Tako so imeli tekmovalci posebej v višino veliko prostora za pilotiranje, zato je večina priprav slovenskega predstavnika potekala kar na prostem. V zadnjih tednih, ko je vadil že izdelane sekvence, je letel tudi po 20 ur tedensko.
A če se je nekdaj na treningih posvečal predvsem obvladovanju modelov, zdaj tehnično obvlada tako rekoč vse, zato so priprave usmerjene na točno določeno tekmo. Pomembne informacije o prizorišču v Dubaju je dobil že pred pol leta in nato upoštevajoč značilnosti prostora skupaj s kolegi piloti izdelal ustrezen model giles 202, ki tehta 180 gramov, leti tudi vzvratno in lahko doseže do 70 km/h. »Piloti, ki sodelujemo pri razvoju novih modelov, imamo zagotovo prednost, saj že z načrtovanjem realiziramo marsikakšno inovacijo. Naši tekmovalni modeli so v bistvu eno leto pred ostalimi, zato ekipa, v kateri je tudi aktualni svetovni prvak, z razvojem opreme na neki način kreira ta šport. Za zadnjo tekmo smo denimo od nekega nemškega podjetja dobili prav posebne motorje, ki so nam dali bistveno več moči.«
