Odprto pismo ministrici Anji Mrak Kopač in predsedniku vlade

Pa še 155. člen Ustave RS (prepoved povratne veljave pravnih aktov).

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo veljati za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če s tem ne posega v pridobljene pravice.

Ni prvič in verjetno tudi ne zadnjič v tej državi, da država, vlada ali posamezno ministrstvo lomasti po pridobljenih pravicah posameznih kategorij državljanov in jih potiska v podrejen položaj s tem, da sprejema za njih neugodne in po mojem mnenju protiustavne zakone in akte. Kar pa seveda ni prvič in verjetno tudi zadnjič ne.

Tokrat je ost ministrstva za delo usmerjena zoper upokojene samostojne podjetnike, ki so samostojno opravljali dejavnost, plačevali vse z zakonom določene obveznosti in so po 18. členu zakona Zpiz-1 nadaljevali dejavnost s tem, da so se izvzeli iz obveznega zavarovanja. Velika večina teh samostojnih podjetnikov je bila pravzaprav temelj sedanjemu zdravemu delu podjetništva. Kot sem že omenil, so do družbe in predvsem do Zpiza izpolnili vse predpisane obveznosti in si pridobili pravico do polne pokojnine, ki bi jo država zdaj rada rubila na račun njihove pridnosti in pripravljenosti, da še vedno po svojih močeh prispevajo k blaginji te zavožene družbe, ki pa zagotovo ni to, kar je, po njihovi krivdi, ampak po krivdi politikov in bankirjev. Namesto ustvarjalnega dela bodo svoj čas zapravili v gostilnah, se zalivali, si kvarili zdravje in s tem povzročali stroške zdravstveni blagajni. Res »krasna« država in njena ministrica za delo.

Tudi dosedanji prispevki upokojenih samostojnih podjetnikov v pokojninsko in zdravstveno blagajno v skupnem znesku okrog 64 evrov, razen tistega dela, ki se nanaša na nesreče pri delu, so po mojem mnenju nepravični in protizakoniti, ker si s temi prispevki pravzaprav kupujejo pravico do dela in polnijo pokojninsko in zdravstveno blagajno, ne da bi od tega kaj imeli.

Edina pravična obremenitev je plačilo DDV, za tiste, ki so morebitni zavezanci, ki pa jih je po mojem mnenju malo, plačilo davka na dobiček in plačilo dohodnine po dohodninski lestvici. Povedati je treba še, da so ti upokojeni samostojni podjetniki, na katere se je država spravila z vsemi topovi, ogromno sredstev vložili v svoje delovno mesto in tudi v delovna mesta tisočev pri njih zaposlenih. V teh kriznih časih teh zmogljivosti nimajo komu prodati in predati, zato bodo propadale.

Namesto da bi država te zmogljivosti ohranjala pri življenju in bi bile zlata rezerva za čas, ko bo oživelo gospodarstvo, jih načrtno uničuje, kar pa za naše politično-bankirske strukture ni nič novega in si njihove rezultate lahko ogledamo v vsakdanjem življenju. Gospodje pač živijo nad oblaki, tudi na stroške državljanov, ki se otepajo revščine in jih bo zaradi bedastega in protiustavnega zakona še dodatnih nekaj tisoč več.

In kaj bi imela država od samostojnih podjetnikov, ki bi naprej opravljali dejavnost v smislu 18. člena Zpiza? Predvsem nekaj zadovoljnih državljanov, ki bi imeli o svoji državi pozitivno mnenje, nekaj manj upokojencev na robu revščine, nekaj državljanov, ki bi plačevali DDV in višjo dohodnino, nekaj državljanov, ki bi svoj zaslužek pridobili legalno in ne bi bili od države pahnjeni v sivo ekonomijo, ker nekateri od pokojnine, ki jim jo je odmeril Zpiz, ne morejo preživeti.

In kdo bi še moral odločno stopiti v bran upokojenim samostojnim podjetnikom, namesto da se pajdaši z ministrstvom za delo in daje predloge, ki so v nasprotju z zakoni in ustavo? Predvsem njihova stanovska organizacija Obrtno-podjetniška zbornica, ki so ji dolga leta plačevali kar zajetno članarino, ki je bila do nedavnega obvezna in od katere so gospodje kar lepo živeli.

Zato s tem javnim pismom ministrico za delo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti go. Anjo Mrak Kopač in predsednika vlade g. Mira Cerarja pozivam, naj se držita veljavne Ustave RS, naj spoštujeta sprejete zakone države RS in ne predlagata zakonov, ki so v nasprotju z Ustavo RS, ter delata v korist državljanov, ki imajo največjo zaslugo za takšen razvoj malega gospodarstva. Obrtno-podjetniško zbornico pa javno pozivam, naj se vedno in povsod zavzemajo za svoje člane, ker bodo le s tem ohranili članstvo, in jim ne obračajo hrbta v za njih usodnih trenutkih.