Za nas ni to nič dramatičnega, novinarji doživljate zgodbo seveda drugače. Pri nas oddaje prihajajo in odhajajo, ukinjamo obstoječe in uvajamo nove. S tem ko smo ukinili Epilog, ne pomeni, da smo ukinili tudi zgodbe preiskovalnega novinarstva, saj se bodo te selile v oddajo 24 ur in Preverjeno. Informativne vsebine v osrednjem večernem terminu težje konkurirajo zabavnim, zato je bil to pravi čas, da se Epilog poslovi.
Ko je bil Epilog na sporedu ob 20. uri, je dosegal tudi takšno gledanost, da mu ne bi bilo treba prepuščati prostora lahkotnejšim vsebinam.Vedno moraš biti korak ali dva pred dogodki. Naša ocena je, da bo leto 2016 najbogatejše leto, kar se tiče domače produkcije v osrednjem večernem terminu. In ponavljam, informativne oddaje se zabavnim vsebinam težko zoperstavijo.
Dnevnikov pisec T. Zgaga je v svoji zadnji glosi zapisal, da če nekaj dela, recimo resničnostni formati, jih bomo štancali v nedogled. Iz »prime time« bomo izrinili vse pretežke vsebine. Vso navlako informativnih oddaj. Vso dolgočasnost širjenja obzorij. Bo na komercialnih televizijah vse več resničnostnih šovov in še manj resnih vsebin?Še vedno bo šlo za kombinacijo enega in drugega. Naše osnovno poslanstvo je delati televizijsko zabavo, ki bo pritegnila čim več gledalcev. To je našo poslanstvo od dne, ko smo začeli oddajati program. Vendar se je oblika televizijske zabave v teh 20 letih spremenila. Zdaj so v ospredju resničnostni šovi, pri katerih se moraš vselej vprašati, kakšno vsebino boš vlil v ta televizijski format. So zelo zanimivi za produkcijo, gledalci jih radi spremljajo, zato dosegajo zavidljivo gledanost. Resničnostni šovi bodo ostali del naše spomladanske sheme, v kateri bomo ponudili uveljavljene oddaje, torej Znan obraz ima svoj glas, Master Chef in Big brother, in uvedli tudi nekatere nove.
Je pričakovati, da boste ukinili tudi oddajo Preverjeno?Preverjeno je že 15 let naša ključna oddaja in tako bo tudi ostalo. Informativnega programa ne bo manj. Si pa mora vsaka oddaja izboriti svoj prostor pri gledalcih.
Že nekaj let se govori, da so časopisom šteti dnevi, vendar se podobna usoda zdaj napoveduje tudi televizijam. Podatki AGB Nielsna iz zadnjih nekaj let tudi razkrivajo, da delež gledanosti slovenskih televizij znotraj celotne gledanosti vseh televizij pada. Na kakšen način lahko slovenske televizije preživijo?V svoje vprašanje ste vključili dve oceni. Televizijo se več gleda kot včasih, kar je povezano z dvema dejavnikoma. Prvi dejavnik je, da je v slovenskih programih več ponudbe domače produkcije, kar avtomatično poveča interes za gledanje domačih postaj. Drugi dejavnik je povezan s ponudbo tujih televizijskih kanalov, ki se je v zadnjih desetih letih izjemno povečala in je tudi bolj tematska oziroma nišna. Smrti televizije torej ni na vidiku, se pa spreminjajo navade gledalcev.
Ko se govori o prihodnosti televizije, se največkrat omenja tematske programe in vsebine na zahtevo. Kako se je pri vas obnesla plačljiva storitev voyo?To je za nas zgodba o uspehu. V pravem trenutku smo odgovorili na povpraševanje na trgu, saj si želijo ljudje določene vsebine pogledati kjer koli in kadar koli. Trenutno imamo več kot 40.000 naročnikov na to storitev.
Prepričani ste torej, da so Slovenci ne glede na to, da že plačujejo naročnino za kabelsko televizijo in RTV-prispevek, pripravljeni dodatno plačati za medijske vsebine?Da, če so vsebine ekskluzivne, relevantne in atraktivne ter ponujene na enostaven način.
Zakaj ste potem »odklenili« tematske programe (Pop Kino, Pop Brio in Pop Oto)?Čez nekaj let bo največji izziv slovenskih medijev, kako naj s svojimi vsebinami v odprti Evropi konkurirajo medijem, ki nastopajo regionalno. Šele zadnja sprememba zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah nam je omogočila, da lahko predvajamo tematske kanale brez upoštevanja kvote domače produkcije. Gre za konkurenco, ki brez kakršnih koli obveznosti vstopa na slovenski trg, česar se zakonodajalec ne zaveda.
Vendar se voyo na spletu sooča še z večjo konkurenco kot vaši tematski programi na televizijskem trgu. Zakaj je voyo še vedno plačljiv?Zato ker ponuja ekskluzivne slovenske vsebine. Spremljamo uporabniške navade in po gledanosti so v vrhu slovenske vsebine, od tujih so za uporabnika zanimive zgolj telenovele.
Je medijska hiša Pro plus še vedno tako superiorna na medijskem trgu, kot je bila pred leti?Medijska hiša Pro plus je pred 20 leti na trg vstopila z enim programom, danes jih ima že pet. Ponuja storitev voyo in dvanajst spletnih strani. Kar se vsebin tiče, je Pro plus še vedno zelo suveren.
O superiornosti sprašujem, zato ker podatki o gledanosti pravijo, da vam Planet TV z nekaterimi oddajami (Ena žlahtna štorija, Kmetija nov začetek, Danes zvečer) postaja resna konkurenca?Konkurenca, tudi iz tujine, obstaja že vseh 20 let, odkar smo na trgu. Tuji programi zavzamejo skorajda tretjino dnevne gledanosti televizij pri nas. Letošnje leto bomo zaključili z okoli 42-odstotnim deležem gledalcev v osrednjem večernem terminu, kar je vrhunski rezultat.
Vam pa domača konkurenca ni bila še nikoli tako blizu – Planet TV vas z nekaterimi oddajami v osrednjem terminu tudi prehiteva.Kakšen večer nas s kakšno oddajo tudi prehitijo. A iz izkušenj vam povem, da to še zdaleč ni dovolj za stabilno in kontinuirano umeščanje programa v medijski in oglaševalski prostor. Televizija je tek na dolge proge.
Kaj boste po 15 letih od združitve Pop TV in Kanala A odgovorili na očitke, da ste deformirali medijski oziroma oglaševalski trg v Sloveniji? Medijski analitik Lenart J. Kučić je nedavno zapisal, da z izkoriščanjem prevladujočega položaja onemogočate razvoj drugih medijev v Sloveniji.Teh očitkov ne razumem. V poslovodstvih nekaterih časopisnih hiš se je čas ustavil. Položaj slovenskih časopisov je poleg nestabilnih in nestrateških lastniških struktur povezan predvsem s tem, da se ni razmišljalo o prihodnosti, temveč predvsem o sedanjosti. S tem pa televizije nimamo nič. Prvi smo združili moči dveh komercialnih televizij, prvi smo vstopili v spletni prostor, časopisi se o kakršnih koli združitvah niso pogovarjali.
Kako so na vaš prevladujoč položaj vplivale ugodnosti, ki ste jih od leta 2003 ponujali oglaševalcem za oglaševanje na vaših televizijah in portalih, kar vam je očitala tudi agencija za varstvo konkurence?Oglaševalski popusti so prisotni v vseh medijskih organizacijah. Očitek, da naj bi dajali popuste tudi na račun oglaševanja na portalih, ne držijo. Portali morajo imeti vrednost, na tak način bi jih razvrednotili.
Zakaj potem več kot 70 odstotkov oglaševalskega kolača pripada televizijam, le nekaj odstotkov pa spletnim portalom? Vseh pet Pro plusovih programov doseže skupaj polovico kolača.To je posledica velikosti našega trga, in če bomo leto zaključili z 42-odstotno gledanostjo v osrednjem terminu, so ti podatki na mestu.
Ali to pomeni, da je na slovenskem televizijskem trgu prostora zgolj za javno in eno nacionalno komercialno televizijo?Televizijska dejavnost je tek na dolge proge, torej je treba lastnike vprašati, koliko časa lahko kapitalsko zdržijo tak tek.
Katera oddaja je bila za Pop TV največji zadetek v polno in katera za največjo brco v temo?Informativna oddaja 24 ur. Ta oddaja je v 20 letih spremenila navade gledalcev in še naprej drži primat med informativnimi oddajami. Iz razvedrilnega vidika pa je to zagotovo oddaja Slovenija ima talent. Na drugi strani pa lahko omenim oddajo Oprostite, prosim.
Ali kot programski direktor najbolj gledane komercialne televizije pomagate gledalcem oblikovati okus ali jim ga vsiljujete?Svoje funkcije ne jemljem preveč resno. Z užitkom pa delam program, ki bo gledalce zabaval oziroma sprostil.
Kaj pa odgovarjate tistim, ki pravijo, da z lahkotnimi vsebinami poneumljate ljudi?Na take očitke je zelo težko odgovoriti, dokler ne veš, kdo stoji za takimi očitki.
