Pobudo za napredek pri evropski migracijski politiki je zdaj v vse bolj uglašenem nemško-avstrijskem dvojcu prevzel avstrijski kancler Werner Faymann. Le nekaj ur pred evropskim svetom, ki bo potekal prihodnji četrtek, se bo s skupino enako mislečih premierjev ponovno sešel ločeno. Po nedavnem mini vrhu deveterice držav, ki ga je sklicala nemška kanclerka Angela Merkel, bo bližajoči se sestanek očitno že drugo tovrstno srečanje, ki se bo zgodilo brez slovenske navzočnosti. Sestanka na avstrijskem veleposlaništvu v Bruslju naj bi se zagotovo udeležili nemška kanclerka Merklova, luksemburški premier Xavier Bettel in predstavniki evropske komisije. Kateri premierji držav, ki jih je begunska kriza najbolj obremenila, bodo prišli na sestanek, včeraj ni bilo mogoče izvedeti. Na srečanju naj bi ponovno razpravljali o učinkovitem izvajanju dogovora med EU in Turčijo, razprava pa bo potekala tudi o načinih zakonite preselitve beguncev iz Turčije.
Pripravljeni sodelovati pri preseljevanju beguncev iz Turčije
Slovenski premier Miro Cerar vabila na srečanje za zdaj ni prejel, so pojasnili v kabinetu predsednika vlade. »Gre za neformalno dogovarjanje držav, ki imajo največ prosilcev za azil. Slovenija to ni. To je običajna oblika dogovarjanja pred zasedanji evropskega sveta. Gre za azilne zadeve, ne migracijski tok, ki je nekaj popolnoma drugega,« mirijo slovenski poznavalci bruseljskega dogajanja. Toda iz včerajšnjih izjav premierja Cerarja ob robu srečanja štirih predsednikov gre razbrati precej nelagodja, da Slovenije ponovno ni med povabljenimi. Premier je namreč zagotovil, da ne bo sprejel nikakršnih izključevanj določenih držav iz dogovarjanj v okviru EU ali njenih posameznih integracij. »Kjer smo polnopravni člani integracij, imamo pravico in dolžnost, da pri dogovarjanju, sporazumevanju in sprejemanju odločitev v teh integracijah sodelujemo,« je poudaril premier.
Čeprav Slovenija za zdaj ni vabljena na srečanje, je pripravljena sodelovati pri zakonitem preseljevanju beguncev iz Turčije, so nam včeraj pojasnili v kabinetu predsednika vlade.
To je sicer preobrat v stališčih Slovenije. Še pred dvema tednoma, ko je podoben mini vrh sklicala kanclerka Angela Merkel, Slovenija po preučitvi srečanja ni bila pretirano zaskrbljena, ker nanj ni bila povabljena. Zaradi aktualnega begunskega toka čez našo državo naj namreč ne bi bili sposobni sprejeti dodatnih beguncev iz Turčije onstran že sprejetih kvot za premestitev beguncev iz Italije in Grčije, so nam takrat zatrdili vladni viri in tako pojasnili izostalo vabilo v elitni klub okoli Nemčije in Avstrije. Takšno stališče je bilo za slovensko zunanjo politiko problematično, saj ima s Turčijo sklenjen sporazum o strateškem partnerstvu. Od strateške partnerice pa bi Ankara lahko pričakovala tudi solidarnostno pomoč pri preseljevanju beguncev.
Zdaj v kabinetu predsednika vlade zatrjujejo, da so begunce iz Turčije vendarle pripravljeni sprejeti. Obseg sodelovanja bo odvisen od slovenskih objektivnih zmožnosti za namestitev in oskrbo beguncev, pojasnjujejo. »Naše kapacitete so trenutno zelo obremenjene zaradi neregularnega dotoka migrantov in beguncev, ki se nadaljuje. Zato je nujno, da se ta dotok omeji in ustavi. Turčija je sprejela pomembne zaveze v tej smeri in pričakujemo, da jih bo tudi uresničevala. Šele potem bo mogoče pristopiti k zakonitemu preseljevanju v EU in razporejanju migrantov oziroma beguncev po posameznih državah članicah, v skladu z njihovimi objektivnimi zmožnostmi,« so sporočili iz Cerarjevega kabineta.
Problematične tako dogovorjene kot še nedorečene kvote
Po številnih zastojih pri uresničevanju migracijske agende EU evropska komisija prihodnji teden načrtuje nove predloge, s katerimi naj bi izboljšali možnosti upravljanja migracijskih tokov iz Grčije in Italije. Čeprav je ta v minulih dneh nekoliko upadel – tudi zato, ker je Turčija po sklenjenem akcijskem načrtu z EU začela odločneje nadzorovati morsko mejo z Grčijo – številne evropske države še naprej terjajo občutnejše zmanjšanje migracijskih tokov. Evropska politika v en glas poudarja, da je treba na zunanji schengenski meji vzpostaviti boljši nadzor.
Za odločnejše ukrepanje grške mornarice se je v minulih tednih pritiskalo na Atene z najrazličnejšimi zamislimi, da bi državo začasno izključili iz schengenskega območja. Čeprav je bila grožnja prazna – članice schengna ni mogoče izključiti iz območja prostega pretoka ljudi in blaga – je Grčija popustila pritiskom in privolila v pomoč Frontexovih enot pri nadzoru zunanjih meja ter pri vzpostavitvi dodatnih nastanitvenih zmogljivosti za begunce, ki bi zaradi politike zavračanja migrantov iz posameznih držav utegnili obtičati v Grčiji. »To je bil navaden medijski spin, da severne države javno prisilijo Grčijo k sodelovanju pri varovanju zunanjih schengenskih meja,« nedavno pobudo o mini schengnu komentira visok slovenski vir v evropskih institucijah.
Toda poostreni nadzor na grški in turški strani meje na Egejskem morju še ne bo zadostoval za krepko zmanjšanje begunskega toka. Potrebna bo tudi zakonita preselitev beguncev iz Turčije. Vendar ta zamisel med številnimi članicami nima podpore. Ker države zelo počasi uresničujejo z muko dogovorjen kvotni sistem za premestitev 160.000 beguncev iz Italije in Grčije, mnoge dvomijo, da bi se EU lahko dogovorila za dodaten kvotni sistem preseljevanja beguncev iz Turčije.
Vzhodnoevropske države z višegrajsko četverico na čelu zavračajo sprejem beguncev s kvotnim sistemom, Slovaška in Madžarska zaradi njenega sprejetja celo tožita Evropsko unijo. Vzhodnoevropske države, v katerih se pred evropsko idejo vse bolj krepi nacionalizem, so torej postale največja ovira zamislim iz ožjega jedra starih držav članic, da je treba begunsko krizo reševati tudi s takšno humanitarno preselitvijo.
Vajeti v rokah evropske komisije in skupine voljnih držav
Ker se države članice o dodatni neposredni preselitvi beguncev iz Turčije doslej niso bile sposobne dogovoriti – razprava je v ožjem krogu držav potekala zgolj ob robu zasedanj evropskih voditeljev in notranjih ministrov – bo zdaj vajeti prevzela evropska komisija. Prihodnji torek bodo predstavili nov sveženj ukrepov za zaščito zunanje meje, ki bo predvidoma vključeval predlog za vzpostavitev evropske obalne in mejne straže. Prav tako naj bi komisija predlagala temeljito registracijo beguncev ob vstopu v EU. Če je ne bi zmogle izvajati države članice, naj bi vsa pooblastila za registracijo beguncev dobila agencija Frontex. Ta predlog torej predpostavlja vsaj delni prenos suverenosti posamezne države članice na evropsko agencijo v primeru izrednih razmer.
Še več vroče krvi kot razprava o prenosu suverenosti na Frontex utegne povzročiti sočasni predlog komisije za neobvezujoče kvote preseljevanja beguncev iz Turčije. Ta zamisel je bila v času pogajanj za sklenitev akcijskega migracijskega načrta med EU in Turčijo ves čas na pogajalski mizi. Vendar na koncu s konkretnimi številkami preselitve ni bila uvrščena v sklepno deklaracijo, saj na evropski strani zanjo preprosto ni bilo soglasja. Le nekaj dni za vrhom evropskih voditeljev s Turčijo so isto zamisel vnovič premlevali voditelji devetih članic EU na mini vrhu, ki ga je pred zasedanjem evropskega sveta sklicala nemška kanclerka Merklova. Zdaj se podoben sestanek »koalicije voljnih držav« za preselitev beguncev iz Turčije obeta tik pred naslednjim evropskim vrhom prihodnji četrtek. Srečanje na avstrijskem veleposlaništvu v Bruslju tokrat pripravlja avstrijski kancler Werner Faymann. V evropski komisiji so nam včeraj zagotovili, da s pripravami takšnega srečanja niso seznanjeni.
