Trideset let star schengenski prostor, zaradi katerega so mejne kontrole do zdaj padle v 22 državah članicah EU in v Švici, Islandiji, Norveški in Liechtensteinu, se je zaradi begunske krize znašel pod največjim pritiskom do zdaj. Evropski politiki že več tednov premišljujejo o možnosti oblikovanja ožjega mini schengenskega območja, prav tako se je razmišljalo o začasnem suspenzu Grčije iz schengenskega prostora ali možnosti, da bi se notranje mejne kontrole v posameznih schengenskih državah ponovno uvedle za do dve leti.
Vsi ti morebitni ukrepi bi krepko zamajali pozitivne učinke schengna v zadnjih tridesetih letih. Kot sta v posebni študiji ugotovila ekonomista Dane Davis in Thomas Gift, so države schengenskega območja prav zaradi prostega pretoka blaga in ljudi postale še tesnejše gospodarske partnerice. Trgovanje dveh članic schengna naj bi se na letni ravni zaradi prostega pretoka blaga povečalo za 0,09 do 0,15 odstotka.
Daljše čakalne dobe bi zvišale stroške
Padec schengna bi ob negativnih političnih posledicah predstavljal močan udarec za gospodarstvo in ljudi, ki se dnevno na delo vozijo v druge schengenske države. Evropska gospodarstva so večinoma izvozno naravnana, več kot 50 odstotkov trgovine pa še vedno poteka s pomočjo cestnega transporta. Vnovična uvedba mejnega nadzora bi tako močno prizadela evropska gospodarstva. »Uvedba nadzora na notranjih schengenskih mejah bi pomenila nekoliko daljše čakalne dobe, kar lahko vpliva na povečanje stroškov in dobavnih rokov. V tem trenutku težko ocenimo posledice,« je dejala Damjana Jerman iz Intereurope. Vpliv na cene bi bil seveda odvisen od števila meja, kjer bi bil uveden ponovni mejni nadzor.
Po ocenah bonitetne agencije Moody's zaradi uvedenih začasnega mejnega nadzora na notranjih schengenskih mejah že sedaj prihaja do negativnih učinkov na gospodarstvo. Zaradi daljših čakalnih dob na mejah podjetja že zaznavajo večje stroške, opozarjajo. »Da bi preprečili še večje stroške, mora Evropska unija dogovor o schengnu doseči čim prej. V nasprotnem primeru bodo države, katerih gospodarstva so v precejšnji meri odvisna od transporta blaga znotraj Evropske unije, še močneje občutile negativne gospodarske posledice,« opozarja analitičarka agencije Moody's Anna Zabrodzka.
Največ težav za evropski center
Natančnih stroškov zaradi morebitne ponovne uvedbe notranjega nadzora na schengenskih mejah za zdaj ni mogoče oceniti. V agenciji Moody's vendarle ocenjuje, da bi takšni ukrepi najmočneje prizadeli Nemčijo, Nizozemsko in Francijo, katerih gospodarstva so močno odvisna od čezmejnega trgovanja v EU. Prav Nemčija in Nizozemska sta bili (paradoksalno) med pobudnicami premisleka o vzpostavitvi mini schengna. Nič manj prizadeta ne bi bila številna izvozno naravnana vzhodnoevropska gospodarstva, zlasti države višegrajske četverice (Madžarska, Poljska, Slovaška, Češka), v katerih je delež izvoza na evropske trge med novimi članicami najvišji.
Prav proti preselitvi beguncev nastrojene države višegrajske četverice so po drugi strani velike zagovornice ohranitve schengna. Ob razpravah o morebitnem novem zarisovanju meja schengenskega prostora so ustanovile posebno skupino prijateljev schengna, v okviru katere se zavzemajo za ohranitev ene izmed temeljnih pridobitev Evropske unije. Glede na to, da Slovenija 75 odstotkov vsega izvoza opravi v države EU, bi precejšnje negativne posledice lahko pričakovali tudi naši gospodarstveniki.
Negativnih posledic morebitnih sprememb pa ne bi občutili zgolj podjetniki. Na precej težav bi naletelo tudi 3,7 milijona dnevnih migrantov, ki se iz ene schengenske države v službo vozijo v drugo. Njihov delež je najvišji v Slovaški, Estoniji, Madžarski in Belgiji.
