Ideji mini schengna nasprotujem, je ob robu včerajšnjega obiska pri britanskem premierju Davidu Cameronu poudaril predsednik slovenske vlade Miro Cerar. »Vsaka takšna ideja, če bi se res pojavila, je za Slovenijo popolnoma nesprejemljiva,« je bil odločen in se ponovno zavzel za krepitev nadzora na zunanjih evropskih mejah. »Če se Evropa začne cepiti, ne bo obstala,« je dodal premier. Tudi predsednik republike Borut Pahor vztraja, da schengenska meja ostane tam, kjer je, Slovenija pa del schengenskega območja, so nam včeraj zagotovili v njegovem uradu.
Preoblikovanja schengna ni med osnutki sklepov
Na nizozemsko zamisel, po kateri bi se v mini schengen poleg nje vključile še Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija, so se negativno odzvali tudi v Nemčiji. Kot je pojasnil tamkajšnji notranji minister Thomas de Maiziere, mu je nizozemski kolega to zamisel sicer že večkrat predstavil. »Naš politični cilj mora biti, da schengensko območje deluje tako dobro, kot je mogoče,« je dejal de Maiziere. Odločno nasprotuje predlogu Nizozemske tudi avstrijski kancler Werner Faymann, ki voditeljem držav članic predlaga, naj ne pozivajo k zaprtju notranjih schengenskih meja. »To bi bil konec schengna in evropske ideje,« je dejal po pogovorih z nemško kanclerko Merklovo.
V Evropski komisiji so včeraj pojasnili, da doslej niso prejeli nobenega uradnega predloga za oblikovanje mini schengna. Notranji ministri držav članic EU bodo sicer že danes razen o protiterorističnih ukrepih razpravljali tudi o nadzoru na zunanjih mejah EU. V osnutkih sklepov zasedanja, ki so zaokrožili v medijih, zavzemanja za korenito preoblikovanje schengenskega prostora sicer ni zaslediti. Države naj bi se tako danes dogovorile zgolj o temeljitejšem in bolj sistematičnem nadzoru na zunanjih mejah, ki naj bi mu bili podvrženi tudi državljani EU. Ti morajo sicer že sedaj ob vstopu v schengenski prostor predložiti potne listine, poslej pa naj bi bil njihov pregled – tudi s pomočjo povezave s podatkovnimi bazami Interpola – še temeljitejši. Prav tako naj bi dorekli nekatere spremembe registracije in jemanja prstnih odtisov migrantov, vendar v okviru že obstoječih sistemov. Švedska je sicer napovedala, da se bo na današnjem zasedanju notranjih ministrov zavzela za uvedbo kontrol biometričnih potnih listov na zunanjih schengenskih mejah.
Slovenija želi pomoč Avstrije in Nemčije
Tudi več naših sogovornikov iz vrha slovenske politike pričakuje, da do oblikovanja mini schengna, v katerem ne bi bilo Slovenije, ne bo prišlo. Ob tem poudarjajo, da naša država nadzor na svoji južni meji uspešno opravlja. Ocenjujejo tudi, da bo v kratkem prišlo do pomembnega zmanjšanja migracijskega pritiska na našo mejo. Po informacijah, ki jih imajo na voljo, naj bi se namreč begunski tok zaradi prihajajoče zime preusmeril z Balkana na Albanijo in naprej do Italije.
Slovenska vladajoča politika si zdaj prizadeva, da bi Sloveniji pri varovanju meje s Hrvaško priskočili na pomoč Nemčija in Avstrija oziroma da bi varovanje našega dela schengenske meje postal skupni projekt treh držav. To naj bi po naših informacijah slovenski predstavniki predlagali tudi pred tednom dni, ko je bila Avstrija tik pred tem, da za begunce zapre daljši del zelene meje s Slovenijo. Vendar zlasti Nemčija posluha za ta slovenski predlog nima. Menda tudi zato, ker je upanje nemške kanclerke Angele Merkel usmerjeno v vrh EU-Turčija, ki bo predvidoma konec novembra. Evropska unija poskuša s Turčijo skleniti dogovor o zajezitvi begunskega toka čez Egejsko morje – v zameno za liberalizacijo viz in približno 3 milijarde evrov pomoči za oskrbo beguncev v begunskih taboriščih v Turčiji – naj bi Ankara začela izvajati strožji nadzor na meji z Grčijo. Prav tako naj bi sprejemala nazaj tiste migrante, ki v EU ne bi dobili mednarodne zaščite. V okviru sporazuma naj bi se dogovorili tudi za vzpostavitev zakonitega preseljevanja beguncev iz Turčije v EU.
