V preteklih tednih so se kar vrstila opozorila številnih domačih in evropskih politikov, da bi zaradi nenadzorovanega prehajanja migrantov čez grško schengensko mejo utegnil biti ogrožen obstoj celotnega schengenskega prostora, evra in tudi Evropske unije. Čas vse večje paničnosti med evropskimi voditelji je povzročil tudi iskanje novih zamisli, kako rešiti vsaj del schengenskega območja in v iskanje ustreznega odgovora na begunsko krizo države članice prepričati o večji solidarnosti pri sprejemanju beguncev.
Na evropskem parketu sta se tako v zadnjih dveh tednih odvili dve diplomatski preigravanji, ki nista tuji pri načinu sprejemanja odločitev v Evropski uniji. Podobno misleče države članice so v manjših skupinah preigravale možne scenarije prihodnjega razvoja dogodkov v EU. Peterica starih članic Evropske unije je razmišljala o vzpostavitvi mini schengenskega območja, kjer bi prost pretok ljudi veljal zgolj še na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Avstriji. Slovenija in druge vzhodnoevropske države so se odzvale z ostrim nasprotovanjem spreminjanju schengenskih meja, ene izmed temeljnih evropskih pridobitev, ki je letos dosegla trideset let svojega obstoja.
Sporočila olajšanja
Če se je sprva zdelo, da je skupina starih članic že obupala, da bo možno ponovno vzpostaviti učinkovit nadzor na prvi zunanji schengenski meji v Grčiji in ga ohraniti tudi na drugih, je iz krojilke evropske politike konec prejšnjega tedna prišlo sporočilo olajšanja. Iz nemške vlade so namreč neuradno sporočili, da je temeljni cilj Berlina ohraniti schengensko območje v obstoječi obliki. Tudi Nizozemska, kjer se je ideja o novem schengenskem območju porodila, je stopila korak nazaj. Medtem ko je nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem v preteklih dneh odkrito omenjal to možnost, vanj pa je namesto v prvotnem predlogu prisotnega Luksemburga v številnih intervjujih za evropske medije uvrščal Švedsko, je nizozemski veleposlanik v Belgiji včeraj oblikovanje mini schengenskega območja izključil. »Mi ne načrtujemo, da bi organizirali, vzpostavili ali bili del mini schengenskega območja,« je dejal veleposlanik Pieter de Gooijer, čigar država januarja prevzema polletno predsedovanje Evropski uniji.
Za zdaj zamrlo razmišljanje o mini schengenskem območju je bilo tako v prvi vrsti orodje pritiska na države članice, da okrepijo mejni nadzor na zunanjih (schengenskih) mejah EU in hkrati izkažejo več solidarnosti za delitev bremen begunske krize. Prst starih držav članic je bil uperjen predvsem proti skeptičnim vzhodnoevropskim državam, ki so na dveh jesenskih zasedanjih evropskih voditeljev sicer privolile v preselitvene kvote za 160.000 beguncev iz Italije in Grčije, a so zatem druga za drugo odstopale od dogovorjenih ciljev.
O preseljevanju iz begunskih taborišč v Turčiji
Drugi pritisk manjšega števila držav članic EU za večjo solidarnost delitve begunskega bremena se je zgodil tik pred nedeljskim vrhom EU-Turčija. Na pobudo Nemčije se je pred zasedanjem sešla osmerica podobno mislečih (Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Švedska, Finska, Grčija). Ta ad hoc skupina na dnevnem redu tokrat ni imela vzpostavljanja mini schengna, temveč premislek o vzpostavitvi kvot za zakonito preselitev večjega števila sirskih beguncev iz begunskih taborišč v Turčiji. Brez takšne preselitve je namreč težko predstavljivo, da bi sicer precej luknjičast načrt za zajezitev migracij sploh lahko uspel. Če je bil slovenski premier Miro Cerar ob prihodu na zasedanje presenečen nad vnovičnim sestankom v ožjem krogu, kamor Slovenija ni bila povabljena, je po vrhu s Turčijo zvenel že nekoliko bolj pomirjeno, saj so mu kolegi premierji zagotovili, da ni šlo za nobeno razpravo o mini schengnu. Včeraj se je mirno odzval tudi zunanji minister Karl Erjavec. »Sestale so se tiste države, ki so pripravljene sprejeti več beguncev, kot je predvideno v sedanji shemi kvot za njihovo preselitev,« nam je pojasnil. Dodal je, da Slovenija verjetno na srečanje ni bila povabljena zato, ker v naši državi ni pogojev, da bi sprejeli večje število beguncev. Cerarjevo nasprotovanje omenjenemu »mini vrhu« brez Slovenije, ki ga je premier izrazil pred uradnim začetkom vrha EU-Turčija, je tako Erjavec pospremil z besedami, da premier najbrž ni bil seznanjen, za kakšno srečanje je šlo.
Na njem se sicer ni zgodilo nič prelomnega. Njegov namen je bil tako začeti razpravo o novih kvotah za zakonito preselitev sirskih beguncev iz Turčije in hkrati spodbuditi države članice, da sledijo svojim zavezam za preselitev beguncev iz že obstoječih kvot. Doslej so države članice namreč iz Grčije in Italije preselile zgolj 159 beguncev. Naša država se je zavezala, da bo iz omenjenih dveh držav preselila skupaj nekaj več kot osemsto beguncev. Vendar pa naj bi zaradi velikega števila migrantov, ki so v zadnjih tednih potovali skozi Slovenijo, prva skupina beguncev predvidoma iz Italije k nam prišla šele januarja prihodnje leto.
Evropska komisija bo sicer do konca leta pripravila novo shemo za preselitev sirskih beguncev iz Turčije, v kateri bodo države članice lahko sodelovale prostovoljno. Koliko beguncev bi lahko na tak način zakonito preselili v Evropsko unijo, za zdaj ni jasno. Večkrat se je kot ciljna številka neuradno omenjala preselitev 400.000 beguncev na leto, a nekateri naši sogovorniki dvomijo, da bo ta res tako visoka. V turških begunskih taboriščih je sicer nastanjenih 2,2 milijona sirskih beguncev.
Meta Roglič, Aleš Gaube
