Visoke elektromreže, ki so se že v okviru projekta SloWolf izkazale kot zelo učinkovite pri varovanju drobnice pred volkom, se zdaj kažejo tudi kot usodna ovira za medvede. V okviru mednarodnega evropskega projekta Life DinAlp Bear so zainteresiranim rejcem živine in čebelarjem podarili 17 kompletov 170 centimetrov visokih elektromrež. Po besedah koordinatorja projekta Roka Černeta iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) nihče od prejemnikov zaščitnih sredstev ni več utrpel škode zaradi medveda.
Še 23 kompletov elektromrež
Letos so visoke elektromreže razdelili šestim rejcem drobnice in enajstim čebelarjem s Primorskega, Notranjskega, iz osrednjeslovenske regije in s kočevsko-ribniškega območja. Prihodnjo pomlad bodo razdelili še 23 kompletov. »Varovanje premoženja s pomočjo elektrike je eden izmed najučinkovitejših načinov varovanja premoženja pred rjavim medvedom. Ob stiku z elektriko medved namreč doživi močno negativno izkušnjo, zaradi katere se k ograji praviloma ne vrača. Sama ograja zverem ne predstavlja fizične ovire, za odvračanje poskrbi električni tok, ki živali zada bolečino in tako pomeni psihično oviro. Navadna fizična ograja za varovanje ni dovolj, saj jo medved z lahkoto prepleza,« je pojasnil Černe.
Če so med projektom SloWolf le s težavo našli rejce, ki bi sprejeli preverjeno metodo varovanja čred s pomočjo električnih ograj, poudarja Černe, je danes drugače. »Elektromreže postavljamo tudi največjim rejcem, žal pa še vedno niso zainteresirani ravno tisti, pri katerih so škode najpogostejše. Pravijo, da imajo z ograjami preveč dela,« je povedal Černe. Tako bo vse dotlej, dokler ministrstvo za okolje in prostor ne bo spremenilo zastarelega pravilnika, po katerem je tudi rejec, ki drobnico varuje z neprimerno ograjo – lahko tudi samo z dvema žicama –, upravičen do povračila škode.
V okviru projekta Life DinAlp Bear pravkar poteka tudi akcija ocenjevanja številnosti medvedov s pomočjo genetike, ki so jo prvič izvedli pred osmimi leti. Več kot 2000 sodelujočih pomaga zbirati vzorce medvedov po vsem življenjskem prostoru medveda v Sloveniji in na Hrvaškem. »Do zdaj smo zbrali že 2500 vzorcev. Konec meseca bomo zbiranje iztrebkov končali, laboratorijske analize pa bodo znane spomladi,« je povedal Černe.
