Zakaj ni zanimanja za delnice Luke Koper
Med zadnjimi borznimi družbami so devetmesečno poslovanje objavili tudi v Skupini Luka Koper. Čisti prihodki so v treh kvartalih znašali več kot 135 milijonov evrov in so bili tako višji za 13 odstotkov glede na rezultate v preteklem letu. Tudi pri čistem dobičku v višini 27 milijonov evrov so močno presegli doseženega v primerljivem obdobju lanskega leta, in to kar za 24 odstotkov. Ambiciozni so tudi načrti za naprej – podjetje namreč nadaljuje poglabljanje vplovnega kanala, kar bo omogočalo vplutje tudi večjih ladij in posledično tudi višje prihodke od prodaje. Tečaj delnice na ljubljanski borzi na rezultate ni pretirano odreagiral, saj je likvidnost izjemno slaba. Vseeno je treba upoštevati, da je država neposredno in posredno lastnica več kot 70 odstotkov družbe, da država smatra naložbo v Luko Koper kot strateško naložbo, ki je ne bo prodajala. Posledično je seveda tudi zanimanje investitorjev (še posebej institucionalnih) toliko manjše. Seveda pa je na drugi strani »sporen« tudi projekt gradnje drugega železniškega tira iz Luke Koper proti notranjosti, kjer Sloveniji poleti že v drugo ni uspelo pridobiti evropskih sredstev za financiranje projekta. Država se je za sam projekt prijavila v zadnjem trenutku, številni so tudi menili, da gre za neprepričljiv finančni projekt – kar se je na koncu izkazalo in država ni prejela »pričakovanih« 400 milijonov evrov za ta projekt. Manjkal je zasebni partner, ki bi gradnjo delno financiral. Po besedah ministra se država pogaja z več potencialnimi partnerji, vendar za zdaj še ni junaka, ki bi zagrizel v projekt Koper–Divača. Država sicer pospešeno deluje pri tem projektu naprej – tako je država pridobila gradbeno dovoljenje in evropska sredstva za gradnjo prvega dela projekta drugega tira – za tako imenovani izvlečni tir. Odkupili so tudi že več kot 98 odstotkov potrebnih zemljišč za izgradnjo trase, aktivno pa si prizadevajo tudi za gradbeno dovoljenje za izgradnjo celotne trase. Vse lepo in prav, vendar glede na dejstvo, da na zadnjem evropskem razpisu država ni bila uspešna in da prav tako niso našli alternativnega vira financiranja (Kitajci, Turki, Nemci…?), bomo lahko priča situaciji, ko bo država porabila že lep znesek sredstev za zemljišča, projektno dokumentacijo – ne bo pa imela zaprte finančne konstrukcije, ki bi financirala tak projekt. Država je namreč sporočila, da trenutno tega projekta ne moremo financirati iz proračunskih virov ali z dodatnim zadolževanjem države, saj bi to povzročilo preveliko dodatno povečanje javnega dolga.