Pred odločitvijo
Pred dvema ali tremi leti smo objavili v »Kmetskem listu« članek, kjer smo opozorili ljudi na to, kako znajo razne mogočne, za širšo javnost navadno nevidne sile, posebno potom časopisja ljudi varati z raznimi političnimi gesli v dosego čisto drugih, prav nič »idealnih« namenov. Takrat smo povedali, kako so znali premeteni ljudje v srednjem veku izkoristiti tedanje versko čustvovanje zapadno-evropskih narodov za križarske vojne: rekli so pač, da gre za osvoboditev svetih krajev v Palestini izpod mohamedanskega jarma, v resnici pa je šlo za gospodarstvo nad trgovsko potjo iz zapadne Evrope v bogato Indijo, od koder je dobivala Evropa takrat zelo dragoceno blago. Tudi v svetovni vojni so se evropski narodi borili (...) in je »svetovno« časopisje prelilo za cela morja tiskarskega črnila, resnica pa je bila čisto druga in zelo vsakdanja: Angleži so hoteli dobiti v roke nemške kolonije, da bi vzeli njim nevarni nemški industriji potrebne sirovine, francoska težka industrija je hrepenela po nemških rudnikih premoga in železa in tako se da skoraj za vsako državo najti kakšno primerno tolmačenje pojma »svobode narodov«. In tudi danes opazujemo isti pojav, ko se prav tako kot nekdaj za raznimi »idejami« skriva le prikrita želja mogočnih kapitalističnih družb po premogu, železu in petroleju!(…)
Najvažnejše sredstvo pa, s katerim »obdeluje« mednarodni kapital nepoučeno javnost, je »veliko« ali »svetovno« časopisje. Vzdrževanje tega časopisja, ki izhaja vsak dan v milijonih izvodov, stane sicer ogromno denarja, toda ti izdatki se bogato poplačajo, čim je cilj dosežen. Za denar pa se dobi žalibog na svetu vse! Kaj za to, če morajo narodi prej ali slej prelivati svojo kri za razne »ideje« – glavna stvar je dobiček in vedno novi milijoni, ki se kopičijo v rokah maloštevilnih, a neizmerno bogatih kapitalističnih družb in koncernov.
Ogromni sili »velikega« in »svetovnega« časopisja se pa ne upira skoraj nihče, ker je svet tako zaverovan v tiskano besedo, da je boj proti tej sili silno težaven – rekli bi skoraj: nemogoč.
Mogoč je samo takrat, če se najdejo kje ljudje, ki imajo pogum in trdno, odločno voljo ljudi učiti in jih z odkrito in pošteno besedo opozarjati na vse pasti in zanke, ki jih nastavlja svetovni kapital vsem narodom sveta, dokler se ne ujamejo vanje.
Takega časopisja pa je silno malo! Tudi pri nas! Časopisje stane denar in ker velekapital ne štedi z denarjem, je tekmovanje jako težko. Velekapital, ki ne pozna nobenih ozirov in nobene morale, če gre za profite, napaja ljudi preko svojega časopisja z vsemi nasladami, kar si jih je mogoče izmisliti, samo da ljudi takorekoč upijani, da ne vedo, za kaj v resnici gre, ampak da slepo verujejo... Kdor se pa hoče temu početju upreti, ta ima pred seboj silno trnjevo pot!
Tudi naš narod stoji v veliki meri pod vplivom »svetovnega« časopisja, čeprav se tega niti dobro ne zaveda. Tudi pri nas prav pridno glodamo kosti, ki nam jih meče velekapital pod mizo, in slepo verjamemo, da je vse res, kar pišejo francoski, nemški, angleški in po njihovem vzoru tudi – naši slovenski listi, čeprav delajo to morebiti – nehote! Ta pojav pa je za zdravo in pametno mišljenje in za kritično in pravilno presojo dogodkov škodljiv in nevaren.(…)
Čeprav je pri nas kmetski stan najštevilnejši, vendar nima niti enega svojega večjega lista, ki bi kmetom razodeval, jih učil in jih opozarjal na to, kar je res! Vse naše časopisje stoji v službi raznih »idej«, od katerih kmet kot tak nima drugega kakor samo škodo, ker ravno vsled »idejne« razcepljenosti med nami z nami lahko vsak dela, kar hoče! Edini »Kmetski list« si prizadeva kmetom vedno povedati to, kar je v njihovem kmetskem interesu, a »Kmetski list« se z »velikim« časopisjem ne more meriti, ker nima za hrbtom nobenih, ne velikega, ne malega kapitala, ampak samo svoje poštenje in svojo moralno moč.
Kmetje, kaj hočete torej brati in kaj hočete podpirati: ali tisto silo, ki vam nikdar ni bila prijazna, ali pa list, ki misli in dela samo za vas?
Kmetski list, 28. novembra 1934
Za naš tisk
Stojimo tik pred pragom Novega leta. To je trenutek, ko delamo račune. Račune delamo ob Novem letu tudi o tem, kaj bomo prihodnje leto brali, kajti brez berila, zlasti brez dobrega časopisa, si danes količkaj naprednega kmeta niti misliti ne moremo.
Naš »Kmetski list« je po splošni sodbi – ne po naši – dober list. Dober zato, ker je resen. Časi, v katerih živimo danes, so resni in težki in v takih časih ni mesta za kratkočasje, ampak prevladovati morata pamet in razum.
»Kmetski list« je namenjen v prvi vrsti politični vzgoji kmetov. Naše glasilo ni strokovno glasilo za kmete – to je »Kmetovalec« – ampak politično glasilo. In če so kedaj kmetje potrebovali poleg strokovnega pouka tudi političnega znanja, to ga potrebujejo danes!(...)
Zato prosimo vse zavedne kmete: Na delo za naš list! Pozimi, zlasti na praznike, je časa dovolj. Posebno se obračamo na naše mlade tovariše, člane »Društev kmet. fantov in deklet«, da na praznike obhodijo vse svoje znance in nam pridobe čim več novih naročnikov. Kolikor več jih bo, toliko boljši in obsežnejši bo lahko list – vaš list!
Kmetski list, 14. decembra 1932
