Potem pa sem prebral peti odstavek članka. Tu sem padel s stola. Finančno ministrstvo je prisluhnilo Skupnosti občin Slovenije, ker bodo imele občine stroške z nadgradnjo parkomatov, čeprav bodo ti »nekoliko« nižji, kot so sprva predvidevali. Nadgradnja zgolj enega parkomata naj bi stala od 4000 do 5000 evrov. Če bo ta cena »nekoliko« nižja, bo verjetno še vedno višja od 3000 evrov. Na Dnevniku so želeli preveriti, koliko bo stala nadgradnja, pa jim ni uspelo (poslovne skrivnosti in obveznosti do strank, naročnik ni poslal konkretnih tehničnih zahtev...). Larifari! Kakšne tehnične zahteve?!
Vse zahteve so napisane na Fursovi spletni strani. Državni zbor RS je 15. julija 2015 sprejel zakon o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začel uporabljati 2. januarja 2016. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov je bil sprejet 14. avgusta 2015 in natančneje ureja določene vsebine zakona.
Vsi proizvajalci programske opreme morajo zagotoviti svojim strankam program, ki bo omogočal davčno potrjevanje računov. Po mnenju finančnega ministrstva strošek za nadgradnjo programske opreme ne bi smel biti višji od nekaj 10 evrov. Strošek novega tiskalnika, ki bo podpiral tiskanje QR-kode, pa je okoli 100 evrov. Če preverimo proizvajalce programske opreme na spletu, potem vidimo, da se cene za celotni program (davčne blagajne) in ne samo za nadgradnjo gibljejo od 8 pa tja do 20 evrov z vključenim tiskalnikom na mesec. Nisem popoln laik, zato me resno zanima, koliko davkoplačevalskega denarja (tudi mojega) bodo nagrabili v družbi Elba (skrbijo oziroma so skrbeli za parkomate v Ljubljani) oziroma kateri koli drugi družbi, ki bo poskrbela za nadgradnjo parkomatov.
Moji vprašanji:
1. Zakaj je Furs podaljšal rok za nadgradnjo parkomatov?
2. Koliko bo stala nadgradnja enega parkomata (moja ocena je največ 300, 400 evrov)?
Bojan Uršič
