»Pospešiti moramo ukrepanje, sicer bo Evropa zašla s svoje poti. Evropa je žrtvam terorističnih napadov dolžna, da ukrepa odločno in hitro,« je po zasedanju notranjih in pravosodnih ministrov držav članic EU dejal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Francija je včeraj po izrečenih sožaljih in izraženi solidarnosti od kolegov iz osemindvajseterice dobila še prvi niz konkretnih protiterorističnih ukrepov, h katerim so se zavezale države članice. Po oceni pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča zasedanje glede protiterorističnih ukrepov ni prineslo večjih novosti; sprejeli so nekaj takih, o katerih se razpravlja že več let.
Eden od napadalcev v terorističnih napadih v Parizu je v Francijo pripotoval iz Sirije. Tudi zato je Francija zahtevala temeljitejši nadzor na mejah, s pomočjo katerega naj bi bili zmožni izslediti prihajajoče mudžahide. Poostren mejni nadzor bodo po odločitvah ministrov začeli izvajati takoj, veljal pa bo tudi za državljane Evropske unije.
Varnostni organi na mejnih prehodih že sedaj pregledujejo potne listine evropskih državljanov, toda najpozneje marca prihodnje leto naj bi jih sistematično preverjali tudi z elektronskimi povezavami s podatkovno bazo Interpola in schengenskim informacijskim sistemom. A takšen nadzor mora Evropska unija pravno opredeliti z usmerjeno revizijo schengenskega zakonika. Te spremembe naj bi do konca leta pripravila evropska komisija. Slovenski policiji zaradi teh sklepov ne bo treba delovati drugače. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je pojasnila, da policija že zdaj izvaja dosleden nadzor na mejah in preverja ljudi na osnovi skupnih evropskih indikatorjev tveganja.
Druga želja Francije, ki je bila prav tako potrjena, je zadevala temeljitejši nadzor letalskih potnikov. Varnostne službe bi za vse letalske potnike še pred njihovim poletom zbrale vrsto podatkov o njihovi identiteti, kraju prebivanja, načinu plačila letalske vozovnice... V tako imenovanem vseevropskem sistemu PNR bi si potem države članice izmenjevale te podatke, s čimer naj bi izsledili morebitne teroristične osumljence. Ta sistem poskuša evropska politika vzpostaviti že štiri leta. Zatikalo se je zaradi pomislekov, da ti ukrepi pomenijo prevelik vdor v zasebnost državljanov, in zaradi bojazni glede varne hrambe zbranih podatkov.
Države naj bi si bolje izmenjevale podatke
Različni pogledi so obstajali tudi na trajanje hrambe zbranih podatkov. Pogajanja o direktivi PNR se sicer nadaljujejo med evropskim parlamentom, svetom in evropsko komisijo. Po včerajšnjih pozivih notranjih in pravosodnih ministrov naj bi se ekspresno končala do konca leta, dogovor o sistemu PNR pa naj bi vključeval tudi podatke o letalskih potnikih na notranjih evropskih letih. »Sistem PNR je nepogrešljiv del ukrepov, če želimo nadzorovati vračanje tujih borcev v Evropsko unijo,« je ocenil francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Francija pritiska, da bi se podatke o letalskih potnikih smelo hraniti kar eno leto, saj bi le tako imeli vrednost za obveščevalne agencije. Pogajalci evropskega parlamenta v tristranskih pogajanjih zastopajo stališče, da zadošča enomesečna hramba podatkov.
Ministri so vnovič razpravljali tudi o nujnosti večje in temeljite izmenjave obveščevalnih podatkov o terorističnih osumljencih. Kot je namreč opozoril komisar za notranje zadeve in migracije Dimitris Avramopulos, si le pet držav osemindvajseterice izmenjuje obveščevalne podatke prek Europola. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl - Leinter je to označila za »pomanjkanje solidarnosti med državami članicami«. Po drugi strani je slišati, da imajo države članice zadržke do večje izmenjave tovrstnih informacij zaradi ohranjanja suverenosti na varnostno-obrambnem področju.
»Evropska unija ni bila prvotno ustanovljena kot enoten pravni in varnostni sistem, ampak kot ekonomska integracija. Obstajali so torej različni pravni sistemi in različne policije in obveščevalne službe. Države članice so same določale intenziteto sodelovanja (pri varnostnih vprašanjih, op. p.),« je pojasnil Klemenčič. To naj bi se poslej izboljšalo, vsaj sodeč po sklepih zasedanja. Države članice so se namreč zavezale, da bodo sistematično vnašale informacije o terorističnih osumljencih v schengenski informacijski sistem, izmenjavo informacij pa naj bi izboljšale tudi v okviru evropskega protiterorističnega centra, ki bo v okviru Europola ustanovljen 1. januarja prihodnje leto.
