Tako kot noben človek ni popolnoma enak drugemu, se tudi vozniki med seboj razlikujejo. Poznamo dobre in slabe, hitre in počasne, plahe in agresivne ter seveda stare in mlade, ženske in moške, voznice in voznike. Toda ali bi lahko tej fizični lastnosti oseb za volanom kar na splošno pripeli tudi kakšno drugo lastnost ali oceno? Bi lahko na primer rekli, da so moški boljši vozniki od žensk (ali obratno)? Bi lahko dali oceno, da so ženske bolj umirjene, moški pa bolj agresivni (ali obratno)? In tako naprej.
»Posploševanje je vedno lahko nevarno, vedno obstajajo individualna odstopanja, toda moški in ženske se v vožnji v povprečju vseeno značilno razlikujejo. Ženske so med vožnjo bolj nagnjene k upoštevanju pravil, previdnejše, manj agresivne, če ocenjujemo glede na število prometnih nesreč s hudimi poškodbami oziroma smrtjo ter glede na število hujših prometnih prekrškov, pa so ženske tudi varnejše voznice. Tendenca k varnosti in izogibanju tveganja je ženskemu spolu biološko in kulturno lastna – tako skozi učinke spolnih hormonov kot skozi učinke vzgoje. Moški pa so teoretično v vožnji bolj vzdržljivi, manj prestrašeni in samozavestnejši, kar lahko v kompleksnih okoliščinah pripomore k smotrnejšemu reagiranju,« je povedala specialistka klinične psihologije Ivna Bulić Vidnjevič in dodala, da je precej težje podati splošno oceno, kdo je boljši voznik – »dober voznik« je namreč pojem, ki si ga vsak ustvari nekoliko po svoje. »Poleg objektivnih pokazateljev, ki se nanašajo na varnost, verjetno vključuje tudi prijetnost in dinamičnost vožnje, sposobnost vožnje v slabih razmerah, parkiranje na omejenem prostoru in podobno. Upoštevajoč omenjeno pa je težko oceniti, kateri spol je v veščinah vožnje boljši.«
Moški so vozili pred ženskami
Čeprav na policiji pravijo, da podatkov o hujših prekrških po spolu nimajo, bi lahko mirno rekli, da jih v veliki večini primerov zakrivijo moški vozniki, saj si je v spomin precej težko priklicati kakšen hujši prometni prekršek, ki ga je storila voznica. Pred časom smo lahko zasledili zanimivo vest, da so na Hrvaškem policisti ustavili nuno, ki je imela v krvi 1,83 promila alkohola, ravno ta teden pa so prav tako na Hrvaškem ujeli slovensko voznico, ki je vozila s hitrostjo kar 247 km/h. A to so res izjeme, saj je sicer, kadar koli beremo ali slišimo za hujše prometne prekrške, skoraj izključno govor o moških prestopnikih. Bo že tako, kot pravi tudi Bulić-Vidnjevičeva, da so ženske na vseh področjih manj nagnjene k tveganim in agresivnim vedenjem, zato je tako tudi v vožnji. »Pri moških sta hitrost in pogum lahko visoko cenjeni lastnosti – med seboj se pogosto primerjajo v tem, tudi v primeru vožnje pod vplivom alkohola je to, da večkrat odkrijejo moške, ki vozijo pod vplivom alkohola, pričakovano. Prvič že zaradi tega, ker v splošnem moški pijejo več in pogosteje kot ženske, poleg tega so bolj nagnjeni k tveganim vedenjem, ne nazadnje pa je tudi verjetneje, da se bo alkoholiziranost preverjala prej pri moškem kot pri ženski.«
A kljub vsemu naštetemu še vedno velja, da položaj za volanom ostaja moška domena v veliki večini družin, moški so tudi v veliki večini poklicni vozniki, kot so taksisti, vozniki avtobusov in podobno. To pa še ne pomeni, da se ženske v teh vlogah izkažejo za slabše. »Zgodovinsko gledano so moški vozili pred ženskami in zato je že tradicionalno vloga voznika moška vloga. V družini se sklada s starim patriarhalnim modelom, kjer je oče glava družine, najbolj odgovoren in ima v avtu to odgovorno vlogo, medtem ko mati skrbi za vse drugo. Vzroki so torej pretežno kulturološki in je malo verjetno, da bi se ženske odrezale slabše. Ne nazadnje tudi nimajo vse ženske moških, ki bi jih prevažali okoli,« je dodala Ivna Bulić Vidnjevič.
Še vedno veliko predsodkov
Kako pa je s tistimi, ki se na vožnjo šele pripravljajo, torej kandidatkami in kandidati v šolah vožnje? Tudi tu obstajajo razlike in lastnosti, ki se jih načeloma da zaznati, a niso zelo tipične, je dejal Andrej Marković iz šole vožnje 3D avtošola. »Če bi v naši avtošoli razločevali kandidate za voznike, bi jih po dolgoletnih izkušnjah najprej ločili na osebnostno bolj zrele za vozniški izpit in osebnostno manj zrele. Po tej delitvi bi v prvo skupino lahko umestili več deklet, v drugo pa več fantov. Naslednja razlika, ki je manj pomembna, pa je glede na motorične spretnosti – tu so spretnejši fantje in dekleta nekoliko manj,« nam je razložil Marković in še enkrat poudaril, da vse omenjene razlike niso izrazite. »Če so razlike med dekleti in fanti opazne, so po mojem mnenju tudi zaradi predsodka, ali pri učiteljih vožnje ali pa tudi pri samih kandidatih, da gre pri vožnji avtomobila še vedno za 'moško stvar'. Marsikatera punca je lahko manj spretna zato, ker sama meni, da ni za to. Upam, da je takšnih predsodkov pri učiteljih vožnje čim manj.«
Malce drugačne izkušnje pa ima glede voznikov in voznic trener varne vožnje v centru Blagomix v Logatcu Samo Rep. Pravi, da se tečajev varne vožnje udeležuje nekoliko več voznikov, a da so za učenje bolj dojemljive voznice. »Že na teoretičnem delu pozorneje poslušajo in spremljajo predavanje ter postavljajo več vprašanj. Posamezniki med vozniki pa si mislijo, da so 'dobri' vozniki, in so med teoretičnim delom usposabljanja precej skeptični do podane teme,« je pojasnil Rep in dodal, da je resnično težko po spolu oceniti, kateri je boljši pri praktičnem delu, saj so tako med moškimi kot ženskami posamezniki in posameznice, ki vaje opravljajo zelo dobro ali pa precej slabo. »Za primer bi morda lahko navedel zaviranje v sili, pri katerem so moški bolj energični kot ženske, ravno obratno pa je pri vaji, pri kateri ocenjujemo primerno varnostno razdaljo in se voznice izkažejo kot boljše. Iz izkušenj bi lahko rekel tudi, da so vozniki bolj problematični pri hitrosti, voznice pa pri uporabi 'pripomočkov' med vožnjo. Skratka, razlike so, nemogoče pa je zaključiti, da je na treningih varne vožnje nekdo boljši, razmerje je kar enakovredno! Posledično je težko ocenjevati tudi, kdo je 'boljši' v prometu – menim, da sta le previdnost in pozornost v prometu na strani voznic.«
Kdo je boljši ali varnejši voznik in kako se glede na spol nekdo obnaša pri kontroli prometa, bi težko določili tudi pri policiji, kjer pravijo, da je vse skupaj odvisno od lastnosti osebe, ki je v postopku. »Obstaja sicer domneva, da je več negativnih izkušenj z moškimi, kar je sorazmerno s številom posameznih udeležencev v cestnem prometu – več udeležencev moškega in manj ženskega spola,« so še povedali. Zaključek je torej jasen – bitka med spoloma se na tem področju nadaljuje. Večina moških bo najbrž trdila, da vozijo bolje moški, večina žensk, da ženske, resnica pa je, da zmagovalca v tem dvoboju ni, so le razlike oziroma posamezni elementi, v katerih so načeloma boljši eni, in posamezni, v katerih so boljši drugi.
