Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti štirih obsojenih v zadevi Balkanski bojevnik, je potrdila tožilka Blanka Žgajnar. S tem je obsodilna sodba za Sandro Udrih, Dejana Zupana, Marka Bublića in Anesa Selmana postala dokončna. Četverico (skupaj s prvoobtoženim Draganom Tošićem in preostalimi, ki so bili prvič oproščeni) čaka še eno sojenje. Na njem bo sodišče ponovno pretehtalo, ali so morda krivi tudi kaznivega dejanja hudodelskega združevanja. Odločitev vrhovnega sodišča je pomembna tudi zato, ker je sodišče s svojim sklepom dokončno potrdilo, da so bili dokazi, ki so jih zbrali italijanski preiskovalci, pridobljeni zakonito.
Selman še vedno nedosegljiv
Na prvem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik so bili med 17 obtoženimi obsojeni le Udrihova, Zupan, Bublić in Selman. Sodišče je razsodilo, da so sodelovali v hudodelski združbi, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem velikih količin kokaina iz južnoameriških držav in Južnoafriške republike v Italijo. Gre za združbo, ki so ji v letih 2008 in 2009 v Italiji zasegli tri pošiljke kokaina. Najprej 100 kilogramov, ki so jih našli v avtu slovenskega državljana Milana Puljarevića – v njegov avto je drogo naložil Zupan, Puljarević pa jo je nameraval predati Bubliću. Sledil je zaseg 76 kilogramov kokaina, v tihotapljenje katerega sta bila prav tako vpletena Zupan in Bublić, ter zaseg 214 kilogramov droge Stanislavu Udrihu, očetu obtožene Udrihove. Slednja je bila zadolžena za pridobivanje ponarejene dokumentacije in vozil. Prav tako je senat verjel italijanskemu skesancu Francescu Petrelliju, da mu je Selman prodajal velikanske količine kokaina. Tožilstvo je sicer trdilo, da je šlo za najmanj 450 kilogramov, medtem ko je sodišče menilo, da je to le sklepanje in da natančna količina ni znana.
Selmana so obsodili na deset let zapora, Bublića na osem, Zupana na sedem in Udrihovo na štiri. Ko je primer preučilo višje sodišče, je prišlo do velike prelomnice. Po eni strani so višji sodniki trinajsterici obtoženih, tudi Tošiću, oprostilne sodbe razveljavili in odredili novo sojenje. Po drugi strani pa niso v krivdo Udrihove, Zupana, Bublića in Selmana niti malo podvomili in so jim kazni celo močno zvišali: Selmanu, Bubliću in Zupanu na 15 let, Udrihovi pa na osem. Obtoženi so se nato pritožili na vrhovno sodišče, a jih je to, kot rečeno, zdaj, leto in osem mesecev pozneje, zavrnilo. Medtem ko sta Zupan in Bublić še vedno v zaporu, so Udrihovo po dveh tretjinah prestane kazni v začetku leta pogojno izpustili. Selman je po izrečeni kazni na okrožnem sodišču pobegnil iz države. Na podlagi tiralice so ga našli v Bosni, a ker je ne le slovenski, temveč tudi bosanski državljan, ga Bosna noče izročiti Sloveniji. Tudi on se je znašel za zapahi, v Bosni so ga aretirali zaradi proizvodnje marihuane in ga po neuradnih podatkih obsodili na triletno zaporno kazen.
(Ne)veljavnost dokazov
Obramba že od začetka ponavlja, da so se obtoženi znašli v postopku na podlagi nezakonitih dokazov. Na prvem sojenju je sodišče menilo, da so bili dokazi, ki so jih pridobili italijanski in urugvajski preiskovalci, pridobljeni zakonito, dokazi slovenskih in srbskih preiskovalcev pa ne. Višji sodniki so menili drugače: zakoniti so vsi dokazi, zato ostajajo v sodnem spisu, so odločili. Glavne obravnave v novem postopku se še niso začele prav zaradi tega vprašanja. Višji sodniki so (delno) razveljavili že dva sklepa okrožne sodnice, s katerima je argumentirala stališče, da so vsi dokazi zakoniti. Da italijanski dokazi nedvomno držijo vodo, pa so, kot rečeno, zdaj potrdili tudi vrhovni sodniki. Vsaj ta del je končno razčiščen.
