Pravosodno ministrstvo je junija lani vsem sodnim izvršiteljem poslalo dopis, s katerim jih je obvestilo, da iščejo kandidate, ki bi jih imenovali za hrambo in upravljanje zaseženih predmetov. Na njihov poziv se je odzval tudi sodni izvršitelj Tadej Poljak iz Kopra. K vlogi za pridobitev pooblastila je priložil najemno pogodbo za skladiščne prostore sredi poslovnega kompleksa družbe Kemiplas iz Dekanov in dokazila o ustrezni opremi, med katero sodi tudi železni sef. Ministrstvo ga je izbralo in potrdilo. Do tu vse prav, a Poljak je eden od obtoženih v odmevnem primeru mednarodne trgovine z mamili Balkanski bojevnik.
Ministrova odločitev ustavljena
Komisija za zasežene predmete je koprskega izvršitelja opozorila, da objekt ni tehnično varovan, a je Poljak namestil alarm in zadostil pogojem, tako da je dobil pozitivno mnenje. Zeleno luč sta Poljaku prižgali tudi predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič ter Zbornica izvršiteljev Slovenije (ZIS). Na podlagi treh pozitivnih mnenj je pravosodni minister Goran Klemenčič presodil, da Poljak izpolnjuje vse pogoje in mu zato lahko v hrambo in upravljanje zaupa zasežene predmete, ki so ali pa še bodo v postopkih pred sodišči uporabljeni kot dokazi za obtožbo.
Klemenčičeva odločba bi julija letos postala pravnomočna, če se zoper njo ne bi pritožil oziroma na upravno sodišče vložil tožbo eden od izvršiteljev. Kdaj bo upravni spor rešen, ni znano.
Predsednik zbornice izvršiteljev Zoran Kuret Marolt pravi, da se njihovo pozitivno mnenje nanaša zgolj na to, da Poljak kot kandidat formalno-pravno izpolnjuje pogoje, med katerimi je denimo redno plačevanje članarine. »Ker velja, da je vsak nedolžen, dokler mu krivde ne dokažejo, zbornica ni mogla imeti drugih zadržkov,« je povedal Kuret Marolt.
Pa vendar Poljakov primer načenja verodostojnost njegovega izvršiteljskega dela. Hipotetično bi se lahko zgodilo, da bi Poljak v svojem sefu med drugim hranil laboratorij za droge ali celo dokaze proti kriminalni združbi iz primera Balkanski bojevnik, torej obremenilne dokaze, ki bodo na sodišču uporabljeni proti njemu. »Osebno menim, da bi mu v primeru izjemno tehtnih dokazov oziroma razlogov ministrstvo lahko izdalo začasni suspenz,« dodaja predsednik zbornice, a obenem opozarja, da gre za rigorozen ukrep, ki posega v človekove pravice, saj bi to za Poljaka pomenilo izgubo vira dohodka, ki je nujen za njegovo eksistenco.
Dvome ministrstvo ovrglo
Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da če se za podelitev pooblastila prijavi izvršitelj, ki ima primerno opremo, prostore in je ustrezno usposobljen, pooblastilo tudi prejme. To, da je Poljak osumljen sodelovanja v mednarodni združbi za preprodajo mamil, je na ministrstvu že pred štirimi leti vzbudilo dvome o tem, ali je sploh še primeren za službo izvršitelja, a so dvome, kot kaže, ovrgli. »Zgolj tek kazenskega postopka za ravnanje ministrstva ne predstavlja zadostne osnove. Če bi namreč zgolj na osnovi dejstva teka kazenskega postopka izvršitelju Poljaku tedaj odvzeli licenco za izvršitelja oziroma mu izrekli suspenz, bi se utemeljeno lahko izpostavilo vprašanje spoštovanja domneve nedolžnosti,« pravi vodja službe za odnose z javnostmi Polona Osrajnik. Razrešitev je zato mogoča le v primeru, da je izvršitelj pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na najmanj šest mesecev zapora. Tudi kršitev, na podlagi katerih bi mu lahko izrekli suspenz zaradi disciplinskega postopka, na ministrstvu niso ugotovili.
Klemenčič pripravlja zakon
Na novinarsko vprašanje, ali je podelitev pooblastila osebi, obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik, skladna s strogimi moralnimi in etičnimi standardi, ki naj bi veljali za javne uslužbence, tudi minister Goran Klemenčič izpostavlja domnevo nedolžnosti: »V konkretnem primeru so nasproti stali na eni strani varovanje standardov integritete funkcije z javnimi pooblastili in na drugi strani obstoječa zakonodaja in sodna praksa, ki zaradi varovanja ustavne pravice domneve nedolžnosti ministrstvu ne daje možnosti proste presoje v takem primeru.«
Po njegovih besedah bi na ministrstvu ravnali drugače, če bi to dopuščala zakonodaja. »Tudi zato smo začeli aktivnosti, da bi delovanje izvršiteljev in hrambe zaseženih predmetov z namenom učinkovitosti in ekonomičnosti postopkov ter varstva javnega interesa sistemsko bolje uredili. Pripravo in sprejem posebnega zakona na to temo je vlada uvrstila tudi v svoj normativni program za leto 2015, na tem dela posebna delovna skupina,« napoveduje Klemenčič.
Vsem zapletom, ki krnijo ugled izvršiteljev in pravosodja, pa bi se bržkone lahko izognili, če lani na Primorskem sploh ne bi objavili novega poziva za podelitev spornega pooblastila. Po uredbi mora biti za območje vsakega okrožnega sodišča za hrambo zaseženih predmetov določen najmanj en sodni izvršitelj, za Ljubljano pa najmanj dva. Po podatkih iz registra izhaja, da je bil za koprsko sodišče leta 2003 imenovan Franko Slavec, s čimer je ministrstvo izpolnilo pogoje iz uredbe. Zato imenovanje dodatnega izvršitelja sploh ni bilo nujno.
Lori Ferko
