Po skoraj desetletju politične stabilnosti in skoraj nedotaknjena z gospodarsko krizo, ki je pretresala od leta 2008 sem vso Evropsko unijo, vstopa Poljska po včerajšnjih parlamentarnih volitvah v nemirnejše vode. Da se vladajoči liberalno-konservativni Državljanski platformi (PO) obeta opazen osip podpore, so nakazovale vse predvolilne ankete, ki pa niti nacionalistično usmerjeni desnici iz opozicijske stranke Zakon in pravičnost (PiS) niso obetale absolutnega prevzema oblasti niti v koalicijskih povezavah. Zanimanje za sodelovanje z njo pred volitvami sta namreč izkazala le še stranka, ki jo je po samem sebi poimenoval rocker in populist Pawel Kukiz, ki je na nedavnih predsedniških volitvah dobil presenetljivih 21 odstotkov glasov, in kontroverzni evropski parlamentarec Janus Korwin.
Odhod Donalda Tuska se je poznal
Da Državljanska platforma izgublja tla pod nogami po odhodu vplivnega premierja Donalda Tuska na položaj predsednika evropskega sveta decembra lani, se je pokazalo že na majskih predsedniških volitvah, ko je malo znani predstavnik opozicijske PiS Andrzej Duda premagal neodvisnega kandidata Bronislawa Komorowskega, ki ga je favorizirala vladajoča stranka. Analitiki so ugotavljali, da se je na Poljskem tedaj zgodil upor generacij in se je tehtnica za malenkost nagnila v prid dvajset let mlajšega Dude, za tokratni preobrat h konservativni desnici pa je mogoče najti več povodov. Eden je nezadovoljstvo z Evropsko unijo ter krepkejše priklanjanje Natu in ZDA ob ukrajinski krizi in trdnejše zavračanje beguncev v PiS, četudi je tu sedanja vlada dolgo sledila zahtevam višegrajske skupine pri nasprotovanju razdelitvenim formulam Bruslja. Stranka Zakon in pravičnost se je s kandidatko za premierko, sicer podpredsednico Beato Szydlo, tudi nekoliko oddaljila od občasne retorike pogroma Jaroslawa Kaczynskega, volilce pa so pritegnile tudi obljube o državi blaginje na račun manj trde proračunske politike od sedanje, ki je pogledovala tudi k prevzemu evra, ki za PiS ni bližnji cilj.
Če bodo uradni rezultati, ki jih pričakujejo danes, potrdili rezultate vzporednih volitev, se lahko PiS z 39 odstotki volilne podpore s Kukizom, ki je pritegnil okoli devet odstotkov volilcev, približa potrebni večini poslancev v 460-članskem sejmu. Državljanska platforma z okoli 25-odstotno podporo nima nobene možnosti za krpanje koalicije z dosedanjo partnerico Ljudsko stranko, ki je pristala pri manj kot osmih odstotkih. Lahko pa se zgodi, da bo gneča na desnici v državi, kjer levice praktično ni, sprožila politično nestabilnost, ki je privedla tudi do izrednih volitev leta 2007.
