V stranki NSi menijo, da bi morala vlada zaradi prihoda vse več begun cev razmisliti o razglasitvi izrednih razmer. To utemeljujejo z dejstvom, da bodo spremembe zakona o obrambi, ki bodo vojski omogočile nekatera policijska pooblastila, začele veljati šele konec prihodnjega tedna, potrebe, da bi policistom pri varovanju beguncev in slovenskih državljanov vojaki obsežneje pomagali, pa da že obstajajo.
»Mislim, da ni potrebe po razglasitvi izrednih razmer,« je na omenjene predloge odgovoril držav ni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Tudi na včerajšnji seji vlade po naših informacijah o tej možnosti niso razpravljali, so jo pa omenili na koalicijskem vrhu. Vendar po besedah vodje poslancev SMC Simone Kustec Lipicer delajo vse za to, da izrednih razmer ne bo treba razglasiti.
Zunanji minister Karl Erjavec nam je po včerajšnji seji vlade dejal, da država in njene institucije niso ogrožene, torej potrebe po razglasitvi izrednih razmer ni. Ob tem je v koalicijskih vrstah mogoče slišati, da predstavniki policije in vojske razmere na slovensko-hrvaški meji nadzirajo, da se nobenemu državljanu ni nič zgodilo, da redke spopade med begunci hitro ob vladajo, meja z Avstrijo (in naprej z Nemčijo) pa je pretočna.
Kaj je izredno stanje in kdaj je razglašeno?
Razglasitev izrednega stanja omogoča hitrejše odločanje pri reševanju kriznih razmer, pravi naš sogovornik, strokovnjak za varnostna vprašanja, ki ni želel biti imenovan. Izredno stanje je mogoče omejiti na določeno območje, v primeru begunske krize denimo na ob mejno območje. Razglasi ga parlament na predlog vlade, »kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države«. Če bi bilo izredno stanje razglašeno, bi bilo – v pravnem in tehničnem smislu – mogoče hitreje dostopati do zalog v državnih rezervah, učinkovitejše bi bilo napotovanje sil, kot so vojska, policija in civilna zaščita. V izrednem stanju je mogoče ljudem omejiti gibanje in uvesti denimo policijsko uro. Vendar izraz »izredno stanje« zveni bolj resno in usodno, kot je takšno stanje videti v praksi. Težava Slovenije pa je, da nima zakonodaje o kriznem upravljanju, ki bi bila za begunsko krizo bolj primerna, zato je uvedba izrednega stanja bolj izhod v sili.
Hrvaška destabilizira Slovenijo?
Koalicija trenutno o razglasitvi izrednih razmer ne razmišlja, a bo, če se bodo razmere zaostrovale, pravi eden naših sogovornikov iz vrha vladajoče strankarske politike, treba razmišljati tudi o tem. Ocene kažejo, da bo v prihodnjih šestih dneh, dokler ne bo začel veljati novi člen zakona o obrambi, ki bo omogočil, da policijsko delo prevzame tudi vojska, policija (v sodelovanju z vojsko) še lahko izvajala svoje naloge. Daljši čas pa policija – pravi naš sogovornik – obremenitev ne bi prenesla.
V Sloveniji politiki sicer ocenjujejo, da je ravnanje Hrvaške, ki nenapovedano spušča begunce čez slovensko mejo, namenjeno destabilizaciji razmer pri nas. En razlog je gotovo poskus, da bi čim več beguncev poslali s svojega ozemlja, a nekateri ocenjujejo, da so vzgibi lahko tudi drugačni – od predvolilnega časa na Hrvaškem do različnih političnih sporov, ki tlijo med državama.
Vrh slovenske koalicije meni, da bi morala Slovenija mednarodno javnost oziroma EU pripeljati do tega, da bi »ukorila« Hrvaško. To je edini način, da prepreči hujše napetosti, pravijo. »Če bo šlo tako naprej, ne bo le konec schengenske ureditve, temveč tudi še česa drugega v EU,« pravi eden naših sogovornikov. »V najslabšem primeru tudi EU, kot jo danes poznamo, ne bo več.« V koaliciji so kritični do slovenskih »ljudskih strank« NSi, SDS in SLS, ki pravijo, da nadnacionalni interes ni pomemben, in poudarjajo nacionalni vidik begunske krize. Toda EU je nadnacionalna tvorba in njene interese je treba braniti. »SLS, SDS in NSi govorijo o ograjah na mejah in pozivajo k sebičnemu ravnanju. Sebičnost pa ni evropska vrednota,« opozarja naš sogovornik.
Ograja je slaba ideja
S spremembo pravil o delovanju Slovenske vojske vlada olajšuje njeno delovanje, zagovarjajo svoje odločitve v koaliciji. Po dosedanjih vojska beguncev denimo ne sme voziti v svojih tovornjakih. Poslej pa jih bo lahko. Okrepili pa naj bi tudi koordinacijo pri delovanju policije in vojske.
Koalicija se sooča tudi z zahtevami po postavitvi obmejne ograje. Po naših informacijah naj bi slovenska vlada nekaj žičnate ograje pri enem od tujih podjetij že naročila, a naj bi šlo zgolj za pripomoček ob mejnih prehodih, da ne bi begunci razpršeno prihajali v našo državo. Pri tem se v vladnih vrstah zavedajo, da ima Slovenija skoraj 700 kilometrov meje s Hrvaško, zelene, relativno lahko prehodne meje, je skoraj 500 kilometrov. Dolžinski meter ograje pa naj bi po podatkih, ki jih ima koalicija, stal 150 evrov. Poleg tega naj bi bilo treba ob meji razporediti tudi varnostne sile – da bi bila prepreka učinkovita, celo na vsakih sto metrov po enega pripadnika. To bi pomenilo, da bi naenkrat potrebovali 5000 policistov in vojakov, na dan pa vsaj 10.000, če bi delovali zgolj v dveh izmenah. Številke se v Sloveniji ne izidejo. »Ograja ni rešitev,« je prepričan eden od naših sogovornikov. »Pred dva tisoč leti so Rimljani hoteli zavarovati svoj imperij z obzidjem. In vsi vemo, kaj se je z Rimom zgodilo.«
Koalicijskim vrstam je trenutno najpomembneje, da policija v sodelovanju z vojsko vzdržuje red in da skupaj napravita vtis, da je strah odveč. »Paziti moramo, da se ljudje ob meji ne bi začeli organizirati v vaške straže proti beguncem,« je slišati. »Sistem mora delovati in ljudem vlivati zaupanje. To bomo storili tudi z vpoklicem rezervistov – tako v policijo kot vojsko – in veteranov.« Se pa v koaliciji zavedajo, da bodo prihodi beguncev še dolgo trajali, saj je na Balkanu in v Turčiji na pot pripravljenih še več sto tisoč ljudi.
