Na okrožnem sodišču v Celju se bo jutri začel predobravnavni narok za tujega državljana Imtiaza K., ki so ga avgusta letos policisti prijeli na avtocesti med Ljubljano in Celjem. Vozil je tovornjak, v katerem se je skrivalo triindvajset migrantov iz Pakistana in eden iz Indije. Vozniku grozi do pet let zapora in denarna kazen. Okrožna državna tožilka Marija Sladič nam je pojasnila, da so v tovrstnih primerih, ko gre za obdolžence iz tujine, sodni postopki pri nas zelo hitri. Imtiaz K. je že od aretacije v priporu.
Kazenski postopek zoper osumljenega voznika poteka v kontekstu velikega posla: od leta 2000 do letos je v žepe tihotapskih združb izginilo že šestnajst milijard evrov, so sporočili iz mednarodnega novinarskega preiskovalnega projekta The Migrant Files. Migranti in begunci pa uporabljajo tihotapske »storitve«, ker v Evropsko unijo ni mogoče vstopiti na legalen način, opozarjajo.
Pretepanje in izkoriščanje
V Turčiji, ki gosti največ vojnih beguncev, veliko begunskih družin živi na cesti ali pa v prenatrpanih begunskih centrih, ki ne ponujajo ne varnosti ne prihodnosti. Na diplomatskih predstavništvih zahodnih držav prošenj za azil praviloma ni mogoče vložiti. Zato se jih tisoče odloči za pot čez morje do grških otokov s pomočjo tihotapcev. Pot v Evropo nato nadaljujejo bodisi z javnimi prevozi bodisi s prevozi v okviru »humanitarnega koridorja«, ki so ga organizirale države od Makedonije do Nemčije. Vendar je tudi ta pot negotova, polna zasukov, speljana je čez odročne kraje, kjer ni ne hrane ne zdravniške pomoči. O najtežji humanitarni situaciji trenutno poročajo prostovoljci iz doline Preševo na jugu Srbije, kjer begunce, ki na registracijo za nadaljevanje poti po »koridorju« čakajo tudi do dva dni, zdelujejo dež, mraz, lakota in bolezni.
Nekateri begunci in migranti se na poti za »uporabo« tihotapcev odločajo sproti, glede na težave. Medtem ko eni tihotapcem plačajo več tisoč evrov za celotno pot od svoje države do zahodne Evrope, jih drugi potrebujejo denimo samo za prehod določene meje. Ta stane od nekaj sto do nekaj več kot tisoč evrov. Spet tretje, ki sprva morda niso nameravali uporabljati tihotapskih poti, tihotapci ob poti premamijo z obljubami, kar pa se prevečkrat izkaže za nevarno. Begunci se lahko utopijo v morju ali zadušijo v tovornjaku. Nekateri tihotapci za svoje »stranke« dokaj dobro poskrbijo, spet drugi z njimi ravnajo kot z živino. Včasih jih tudi oropajo.
Tudi če pomagate, vas lahko obtožijo »tihotapstva«
Nekateri ljudje pa beguncem tudi iskreno pomagajo prehajati meje. Ti v moralnem smislu niso tihotapci, saj za pomoč ne prejmejo plačila. A kot smo bili v Sloveniji obveščeni ob prihodu prvih večjih skupin beguncev septembra letos, je prevoz beguncev, ki nedokumentirano potujejo prek države, tudi če so bolni, obnemogli ali v stiski, kazniv. Doleti nas lahko enaka kazen kot osumljenega Imtiaza K. – do pet let zapora in več tisoč evrov kazni.
Nekateri prebivalci Slovenije so kljub temu že pomagali beguncem prehajati meje in podobno počnejo aktivisti v več državah EU. Nekateri so zaradi tega tudi kazensko sankcionirani, a večinoma je videti, da so oblasti takšnim pripravljene pogledati skozi prste.
Države Evropske unije bi lahko vse to spremenile, vendar se pot beguncem z zapiranjem meja in zaostrovanjem zakonodaje le še otežuje. Hkrati se s tem »izboljšujejo« pogoji za razcvet tihotapskega posla.
