Janez Škrubej, izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je skušala spomladi neuspešno prodati terjatve do T2, to družbo pa želi že nekaj časa spraviti v stečaj, se je leta 2011 kot visoki uslužbenec svetovalne družbe Deloitte Slovenija v imenu Telekoma Austria zanimal za nakup tega telekomunikacijskega operaterja.
To informacijo je na zadnji seji komisije za nadzor javnih financ, na kateri je bil govor o DUTB, razkril Jurij Krč, direktor T2 in prokurist Gratela, največjega lastnika T2. Potrdil je, da se je s Škrubejem, takrat izvršnim direktorjem pri Deloittu, sestal v Ljubljani. »Prišel je do mene. Dobili smo se večkrat. Za Telekom Austria je kupoval terjatev do T2. Zanimalo ga je, kako priti do lastništva. Če želite, pripeljem še priče,« je poslancem pojasnil Krč. Štiri leta pozneje je spet naletel na Škrubeja, a tokrat v povsem drugačni vlogi. Škrubej danes v DUTB skrbi za upravljanje premoženja, torej tudi za okoli 90 milijonov vredno terjatev, ki jo je na slabo banko prenesla NLB.
Krč: Škrubej ponujal stik do Telekoma Austria
To je DUTB že februarja skušala prodati, v zadnjih mesecih pa se je za njen nakup zanimalo več ponudnikov, med drugimi tudi Telekom Austria. Obenem DUTB že od lanskega septembra vlaga zahteve za stečaj T2, kar bi vrednost omenjene terjatve skoraj zagotovo še znižalo. Ob veljavnem načrtu finančnega prestrukturiranju bi namreč DUTB kot navadni upnik T2 do leta 2021 prejel 44-odstotno poplačilo terjatev, skupno torej dobrih 50 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah je investicijska banka Bank of America Merrill Lynch (BAMLI) slabi banki za paket terjatev, v katerem je bil tudi T2, spomladi ponujala 32 milijonov evrov.
Poglejmo najprej nekaj dejstev. Škrubej je imel leta 2011 pomemben položaj v Skupini Deloitte, ki je revizor poslovnih izkazov Telekoma Austria. Odgovoren je bil za svetovanje pri prevzemih in združitvah. Če je Škrubej v državnem zboru Krčeve navedbe o sestanku s Telekomom Austria sprva zanikal, je včeraj priznal, da je v primeru T2 z Deloittom stopil v stik vlagatelj, ki so ga zanimale naložbe v sektor telekomunikacij v Sloveniji. »Investitorja smo povezali z gospodom Krčem. Če bi prišlo do transakcije, bi Deloitte sodeloval na strani kupca ali prodajalca s svojimi standardnimi storitvami,« je včeraj pojasnil Škrubej. Kot je v državnem zboru dejal Krč, sta mu Škrubej in »gospod iz Hrvaške, stomatolog, ki se je predstavljal kot lobist«, ponujala stik do Ronnyja Pecika, podpredsednika nadzornega sveta Telekoma Austria in takrat še 21-odstotnega lastnika družbe.
Dolgoletne širitvene želje Avstrijcev v Sloveniji
Po naših podatkih je omenjeni stomatolog Boro Maletić, hrvaški lobist, ki ima dobre zveze tudi v Sloveniji. Z njim naj bi namreč v zadnjih letih poslovno sodeloval nekdanji lastnik Diners Cluba Slovenija Tomaž F. Lovše. Ta je bil član strateškega sveta nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki je leta 2012 začel projekt slabe banke. Škrubeja so kot prvega za izvršnega direktorja imenovali člani upravnega odbora, ki jih je uradno izbral Šušteršič. Lovše je po informacijah iz več virov v zadnjem letu dni spletel prijateljske vezi tudi s projektnim menedžerjem DUTB Jannetom Harjunpääjem, velikim zagovornikom stečaja T2. »Po obstoječem načrtu za prestrukturiranje je žal dokaj verjetno, da jim tega dolga ne bo treba poravnati,« je v četrtek za nacionalno televizijo dejal Finec. To je upravičil z domnevno boljšim izkupičkom za davkoplačevalce, kar vsaj javno dostopni podatki iz postopka prestrukturiranja T2 zanikajo.
Telekom Austria, lastnik Simobila, ima že več let želje po širitvi v Sloveniji. Letos so Avstrijci kupili telekomunikacijsko družbo Amis, to pa jih je stalo 30 milijonov evrov. Kar je ključno, zanimanje Telekoma Austria za T2 očitno še do danes ni uplahnilo. Kljub temu v DUTB menijo, da Škrubej v zadevi T2 ni v konfliktu interesov. »Janez Škrubej ni del strokovne ekipe, ki je kreditnemu odboru predlagala sprožitev stečajnega postopka T2. Odločitev o tem je bila soglasno sprejeta na kreditnem odboru na ravni upravnega odbora, podprli pa so jo tudi drugi upniki,« so pojasnili v slabi banki. Potrdili so, da jih je Škrubej, ki poudarja, da »v povezavi s T2 nima nobenega osebnega finančnega interesa«, s sumom konflikta interesa seznanil.
Za DUTB sumov konfliktov interesov ni
A to ni edini takšen sum v zgodbi o T2. Eden se spet nanaša na Škrubeja. Deloitte je namreč še v času, ko je tam služboval Škrubej, sodeloval pri ocenjevanju kakovosti premoženja v NLB. Spomnimo, gre za isto premoženje, ki ga je NLB – v številnih primerih po zelo nizkih vrednostih – prenesla na slabo banko, ki ga zdaj prodaja. Del tega premoženja je bila tudi terjatev do T2. Ali torej Škrubej zdaj v DUTB prodaja premoženje, ki ga je pred tem ocenjeval v NLB? »Vodstvo Deloitta sem že v zgodnji fazi projekta v NLB, ko do samega ocenjevanja še ni prišlo, obvestil o nameravanem odhodu in pridružitvi DUTB. V skladu s strogimi internimi pravili družbe Deloitte sem se izločil iz projekta. O tem so bile obveščene tudi NLB in druge pristojne institucije,« poudarja Škrubej.
Za T2 je v DUTB operativno zadolžen Miha Štepec, vodja oddelka za upravljanje terjatev, ki sodeluje tudi na sestankih z vodstvom T2. V slabi banki so nam potrdili, da je Štepec nečak odvetnika Slavka Štepca, ki naj bi pred leti sodeloval tudi s Simobilom (ta je v lasti Telekoma Austria). Tudi to dejstvo DUTB ne moti. »Njegovo morebitno sodelovanje s to družbo ne predstavlja nobenega konflikta interesa za Miho Štepca pri sodelovanju v primeru T2,« so pojasnili. Po informacijah iz virov T2 naj bi sestanek med BAMLI, enim od kandidatov za nakup terjatev, in vodstvom družbe urejal svetovalec za prestrukturiranje Dean Mikolič, lastnik podjetja P&S Capital, s katerim DUTB občasno pogodbeno sodeluje. Lani mu je tako za pripravo izvedenskega mnenja plačala 14.000 evrov. BAMLI je lani spomladi v poslu, vrednem več kot sto milijonov evrov, kupil paket terjatev do več družb (ACH, Elan, Adria Airways), želel pa je priti tudi do terjatev DUTB in drugih bank upnic do Istrabenza. Njihov konzorcij je takrat oblikoval Mikolič.
