Nemška kanclerka Angela Merkel ima vse manj zaveznikov pri svoji begunski politiki. V lastnih vrstah se sooča s pozivi k odstopu, v partnerski CSU jo opozarjajo, da bo nosila odgovornost za »veličasten propad« državne skupnosti, če imigracije ne bodo omejili, h kritiki so se pridružili še šolniki.
Vračanje brez obvestila
Nemški parlament je včeraj z veliko večino glasov potrdil novo azilno zakonodajo, katere glavni cilj je pospešiti azilne postopke in deloma omejiti imigracijo, na drugi strani pa pospešiti in izboljšati integracijo migrantov. Na seznamu varnih držav bodo po novem še Albanija, Kosovo in Črna gora, kar pomeni, da prosilci iz teh držav do azila ne bodo več upravičeni. Tiste, ki azilne zaščite ne bodo dobili, naj bi po novem na hitro vračali v izvorne države, celo brez obveščanja, saj naj bi se pogosto dogajalo, da prosilci za azil po negativni odločitvi izginejo iz nastanitvenih centrov. Če bo zakonodajo danes potrdil še zvezni svet, bodo nova pravila začela veljati 1. novembra.
A kot kažejo ostre izmenjave replik med zagovorniki in kritiki begunske politike kanclerke Angele Merkel, je nova azilna zakonodaja formalnost, ki problemov ne rešuje. Nova pravila ne bodo omejila begunskega vala z Bližnjega vzhoda in Afrike, od koder v zadnjih mesecih prihaja daleč največ beguncev in migrantov. Če ne bomo omejili priseljevanja in znova vzpostavili schengenskih meja, je s slednjimi konec in bomo morali znova vzpostaviti nemško mejo,« je mogoče slišati iz CDU, ki Merklovo že odkrito poziva k zaprtju meja. Nemčija je pred časom ponovno uvedla nadzor na meji z Avstrijo, zaradi česar so pred vstopom v državo več kilometrov dolge kolone vozil znova vsakdanji pojavi, večurno čakanje na prestop meje, na kateri policisti iz prometa izločajo »sumljiva« vozila, še posebej avtobuse in kombije, pa »normalno«.
Še jasnejši so v partnerski CSU. Njen šef Horst Seehofer, ki Merklovi ostro nasprotuje že več tednov, je v včerajšnjem govoru pred najvišjimi političnimi predstavniki Bavarske dramatično dejal, da bo, če Nemčija ne bo omejila priseljevanja, državna skupnost, kot jo poznamo danes, veličastno propadla tako v Nemčiji kot širše v EU, da vlada Merklove nima niti jasnih ciljev niti načrta, kako se spopasti z begunsko krizo. Kanclerka je kljub ostrim napadom neomajna – pravice do azila ni mogoče omejiti, rešitve pa da so zapletene: »Ne obstaja stikalo, ki bi ga lahko vključili, in bi bili vsi problemi rešeni.«
Šotori vse bolj neuporabni
Čeprav se politični spopadi okoli begunske politike na trenutke zdijo kot nabiranje političnih točk, razmere na terenu kažejo, da je Nemčijo begunski val ujel razmeroma nepripravljeno. Če so še pred kratkim pristojni zagotavljali, da šotorišča ne bodo namenjena nastanitvi beguncev, so visoke številke vse to spremenile, mnoga šotorišča pa niso primerno opremljena za nizke zimske temperature. Ponekod že zaznavajo širjenje bolezni dihal med begunci, še posebej med otroki.
Težave se očitno pojavljajo tudi v izvajanju politike integracije. Združenje jezikoslovcev, ki predstavlja okoli 90.000 učiteljev z gimnazij, je namreč vlado pozvalo, naj omeji število migrantov v posameznem razredu. Za uspešno integracijo tujcev mora biti v razredu prisotnih dovolj veliko število nemško govorečih otrok, pravijo. Učni rezultati se začnejo poslabševati, če je v razredu več kot 30 odstotkov tujcev, če je nenemško govorečih otrok več kot polovica, pa so rezultati dramatično slabši, opozarjajo.
