Heiner Flassbeck, nekdanji državni sekretar na nemškem zveznem ministrstvu za finance, Thomas Piketty, profesor ekonomije na Pariški ekonomski šoli, Jeffrey D. Sachs, profesor zdravstvene politike in menedžmenta na Columbia University, Dani Rodrik, profesor za mednarodno politično ekonomijo na Harvardu in Simon Wren-Lewis, profesor gospodarske politike na Oxfordu, so napisali ostro pismo nemški kanclerki. »Zahtevamo, da ukrepate kot odgovorna voditeljica v prid Grčije in Nemčije pa tudi sveta. Zgodovina si vas bo zapomnila po tem, kar boste storili ta teden. Od vas pričakujemo, da boste naredili drzne in velikodušne korake proti Grčiji, ki bodo koristili Evropi v prihodnjih generacijah,« je bila jasna peterica.
»Bolnik je izkrvavel, ne ozdravel«
Nikoli končano varčevanje, ki ga Evropa vsiljuje grškemu ljudstvu, preprosto ne deluje, so zapisali v pismu in znova opozorili na ključna dejstva grške krize. Finančne zahteve Evrope so zadale hud udarec grškemu gospodarstvu, vodile so do množične brezposelnosti in sesutja bančnega sistema. Kriza zunanjega dolga pa se je samo še zaostrila, saj se je dolg povečal na 175 odstotkov BDP, »česar ne bo mogoče nikoli odplačati«. Gospodarstvo je na tleh, davčni prihodki strmo padajo, družbeni produkt in zaposlenost se zmanjšujeta, podjetja nimajo kapitala. Humanitarne posledice so izjemno hude. 40 odstotkov otrok živi v revščini, umrljivost otrok se hitro povečuje in brezposelnost mladih je skoraj 50-odstotna.
»Grki so se uklonili Vašemu pozivu, gospa nemška kanclerka, po izvajanju varčevalnih ukrepov: zmanjšali so plače in vladne izdatke, znižali pokojnine, izvedli so privatizacijo in deregulacijo, dvignili davke. Toda v zadnjih letih je serija teh programov za prilagajanje, ki so se mu morali podvreči, imela za posledico gospodarsko krizo, kakršne nismo imeli v Evropi od velike depresije v letih 1929–1933. Zdravilo, ki sta ga predpisala nemško finančno ministrstvo in Bruselj, je povzročilo, da je bolnik izkrvavel, ne pa ozdravel.«
»Evropa je nastala na odpisu dolgov«
Od Angele Merkel (in trojke) zato zahtevajo, da spremeni svojo politično usmeritev, se tako izogne še večji katastrofi in omogoči Grčiji, da ostane v evrskem območju. »Zdaj od grške vlade zahtevate, naj nasloni pištolo na svoje sence in pritisne na petelina. Žal krogla ne bo ubila le grške prihodnosti v Evropi. Kolateralna škoda bo pogubna tudi za evrsko območje kot svetilnik upanja, demokracije in blaginje, to pa bi lahko vodilo k daljnosežnim gospodarskim posledicam za ves svet.«
Znova so opozorili, da je v 50. letih Evropa nastala na odpisu dolgov, še posebej Nemčiji, kar je bistveno prispevalo k povojni gospodarski rasti in miru. »Danes je nujno treba prestrukturirati grški dolg in ga – v povezavi z nujno potrebnimi reformami – zmanjšati, s čimer bomo gospodarstvu omogočili, da zadiha in okreva.
ZDA morajo rešiti Grčijo
Nič manj gorek Merklovi ni bil v reviji Time niti Nobelov nagrajenec za ekonomijo. Joseph E. Stiglitz, ki se čudi »nemški nadutosti«, poudarja, je bila Nemčija deležna največjega gospodarskega reševalnega programa in znižanja dolgov v zgodovini pa tudi brezpogojne pomoči ZDA z Marshallovim načrtom. Kljub temu zdaj ne želi niti razpravljati o olajšanju grškega dolžniškega bremena. »Mnogi se tudi čudijo, kako je Nemčiji doslej uspelo tako dobro voditi propagandno igro in prodajati sliko Grčije kot dolgoročno propadle države, ki se upira spoštovanju minimalnih pogojev,« dodaja. Stiglitz meni, da je napočil čas, da so »ZDA znova radodarne do naših prijateljev v Grčiji v času, ko ti potrebujejo pomoč, potem ko jih je Nemčija že drugič v tem stoletju uničila, tokrat s pomočjo trojke«.
Po mnenju Stiglitza mora Ameriška centralna banka (FED) odpreti rešilno linijo do grške centralne banke, zaradi česar bo – potem ko ECB ni bila sposobna opraviti svoje naloge – moral FED znova prevzeti vlogo posojilodajalca v skrajni sili. Svojo kolumno je sklenil s pozivom Američanom, naj kupujejo grško blago in počitnikujejo v Grčiji. »S tem bodo pokazali solidarnost s to državo in humanitarnost, kakršne naši evropski partnerji niso sposobni.« mš
