Zaradi vse večjega navala beguncev v Nemčijo kanclerka Angela Merkel izgublja podporo med volilci. Tarča ostrih kritik je tudi v drugih evropskih državah. Celo večji del njene Krščanskodemokratske unije (CDU) je proti njej, še bolj pa sestrska Krščanskosocialna unija (CSU). Zaradi svojega humanizma ima tako vse večje težave v vladi. V sredo zvečer pa je Angela Merkel v zelo gledani enourni pogovorni televizijski oddaji Anne Will znova vztrajno in odločno branila svojo dosedanjo politiko do beguncev, čeprav ta vse bolj maje njen položaj nemške kanclerke.
Ljudje bodo vedno našli pot
V televizijskem intervjuju je kanclerka brez dlake na jeziku povedala, da se begunska kriza ne bo hitro rešila. Dati tako velikemu številu ljudi zaščito, pa je najtežja naloga Nemčije po združitvi leta 1990. »Situacija je pač takšna,« je stoično ugotovila.
Merklova je Nemce v sredini pogovorni oddaji poskušala pripraviti na to, da ni nekega jasnega načrta za reševanje begunske krize in jasnih vnaprejšnjih zagotovil za uspeh. Toda spet je dejala: »Uspelo nam bo, o tem sem prepričana.«
»Mej ne moremo zapreti. Če pa bi postavili ograjo, bi si ljudje našli nove poti. Ni mogoče ustaviti dotoka beguncev,« je poudarila. A Evropa si jih mora bolj pravično razdeliti. Obljubila je tudi, da bo Nemčija odslej pošiljala pomoč za revne dežele predvsem tja, od koder prihajajo begunci. Poleg tega bi bilo treba bolj sodelovati z Grčijo in Turčijo, ki ima dva milijona sirskih beguncev. Predvsem bi se bilo treba boriti proti pravim vzrokom begunske krize, torej proti vojnam v Siriji, Afganistanu in Libiji. Kako in kdaj se bodo pokazali rezultati, pušča odprto. »Trajalo bo dlje, kot si nekateri želijo,« je dejala. Tudi tega ne ve, koliko beguncev bo letos in v prihodnosti prišlo v Nemčijo. »To pravzaprav ni pomembno. Vsekakor gre za zelo visoko število,« je dejala v sredo zvečer, potem ko je tednik Bild ocenil, da naj bi samo letos v Nemčijo prišlo 1,5 milijona beguncev. »Ni v moji moči, da bi lahko vplivala na to, koliko beguncev bo prišlo k nam,« je še dejala.
Edino, kar ve, je, da bodo težko delali. Merklova obljublja za begunce integracijo, jezikovne tečaje, delovna mesta. »Ko nam bo to uspelo, bomo Nemčija, ki bo lahko še bolj ponosna nase.«
S kolegi v CSU in CDU noče tekmovati, kdo bo bolj neprijazen do beguncev. Taka tekma ne bi pripomogla k temu, da begunci ne bodo prišli. Rekla je tudi: »Sem voditeljica krščanske stranke.« In še: »Ponosna sem, da smo begunce lepo sprejeli.«
Toda ali ni bila Merklova preveč prijazna do beguncev? Anne Will ji je na neki način dala vedeti, da je naredila napako, ko je skupaj z beguncem naredila selfi. Kanclerka ji je odgovorila: »Res mislite, da je na sto tisoče ljudi zapustilo svojo domovino zato, ker obstaja en tak selfi? Jih je res to spodbudilo, da so se vkrcali na gumijaste čolne?« Odgovor ni bil potreben.
Na vprašanje, ali se bodo sirski begunci vrnili po koncu vojne v domovino, se je sklicevala na neko študijo, ki kaže, da jih 70 odstotkov namerava to narediti. Dejala je tudi, da želi spodbuditi tiste, ki se ukvarjajo z begunci: »Vem, da so nekateri na koncu z močmi. Vem pa tudi, kaj vse je bilo storjeno, in za to sem jim hvaležna.« Vsekakor bi begunci lahko gospodarsko okrepili Nemčijo, a to bi se lahko pokazalo šele čez nekaj let. Tudi trditev Merklove, da so begunci obogatitev, ne da bi bila za to ogrožena nemška nacionalna identiteta, se bo lahko pokazala za resnično šele čez nekaj let.
S svojo politiko do beguncev, ki je vse manj priljubljena, Merklova veliko tvega. Tako je vmesno vprašanje, ali bo še dolgo kanclerka. A morda se bo kmalu izkazalo, da je njen način reševanja begunske krize na dobri poti.
