Seveda. Ko smo postali samostojna država, smo tudi v nogometu začeli z izhodišča. Nekaj časa smo se lovili in nabirali izkušnje. Ko smo dozoreli, smo se začeli uvrščati na velika tekmovanja. V športu vsaka generacija potrebuje svoj čas. Moramo biti pošteni, da ga mladim športnikom resnično namenimo. Za našo nogometno generacijo je bilo to ključnega pomena.
Kaj je reprezentante pred petnajstimi leti tako močno povezalo?Poudaril bi tri ključne zadeve. Igralci morajo imeti talent, motiv in samozavest. Če se vse to sestavi v celoto, je z dobrim vodenjem, uspešnim trenerjem in podporo javnosti dosti lažje. Mi smo omenjene tri komponente zložili skupaj s trenerjem in navijači. V reprezentanci je vladala posebna energija.
Kdo je bil šef v garderobi? Zlatko Zahović?Velikega šefa sploh nismo imeli. Bili smo zelo povezana skupina, ki je imela pred seboj enoten cilj. Zahović je gotovo eden največjih slovenskih nogometašev. V naši generaciji je bil najboljši strelec. Samega sebe ni nikdar postavil za vodjo, ampak smo ga na ta položaj izbrali igralci, ker je s svojimi igrami dokazal nesporno kakovost.
Ste imeli velike oči, ko ste leta 2000 prispeli na prvo veliko tekmovanje?Takrat smo predvsem izpolnili velik cilj po uvrstitvi na evropsko prvenstvo. Bili smo zadovoljni, ker smo bili v družbi velikih. Normalno je, da so nastale nove želje, da bi tudi na prvenstvu presenetili. Tako velik dogodek je za vsakega od takratnih slovenskih reprezentantov pomenil dodano vrednost.
Tekme z Jugoslavijo (3:3) zlepa ne bomo pozabili...Seveda ne. Takšnih tekem pač ne pozabiš. Smo se pa tedaj ogromno naučili. V naslednjih kvalifikacijah nam je izkušnja z Jugoslavijo koristila.
Vsa Slovenija je dolgo čakala na vaš prvi gol. Ste to doživljali kot breme?Niti ne. Želja vseh fantov je bila, da igramo dobro in zmagujemo. Vsi goli v kvalifikacijah so bili enako pomembni. Če bi dali enega manj, ne bi videli svetovnega prvenstva. Svojega zadetka sem se veselil z enakimi emocijami kot vsakega drugega, ki so ga prispevali takratni soigralci. S tem res nisem imel težav. Bolj so se obremenjevali drugi.
Kaj vam je selektor Katanec rekel v Romuniji, ko ste dosegli prvenec?Selektor ni nikoli pritiskal name, češ da nisem dal gola toliko časa. Vsak od nas je imel v moštvu natančno določene naloge. Skušali smo jih čim bolj uresničevati.
Kakšen selektor je bil Katanec v prvem obdobju?Fenomenalen. Res je bil pravi dečko, v reprezentanci je vladalo medsebojno spoštovanje. Vedno je bil iskren in odprt do vsakega, kar je pomembna vrlina. Prijatelj ni zgolj tisti, ki ti pove to, kar želiš slišati. Prijatelj je tisti, ki ti pove resnico. In Srečko je bil naš prijatelj. Izkazal se je kot selektor, saj je imel izkušnje. Navsezadnje je igral nogomet na najvišji ravni. Dobro smo se razumeli. Brez Katanca nam zagotovo ne bi uspelo.
Ste ga kdaj prehiteli v teku na Šmarno goro?Ne bi znal povedati. Ko smo začeli teči, je vsak ubral svoj ritem. Jaz sem imel vedno malo višji tempo. Na Šmarno goro vodi več poti. Lahko smo izbirali, kako bomo dosegli vrh.
Se je Katanec v drugem mandatu spremenil? Veliko se obremenjuje z zunanjimi vplivi.Nisem tako globoko vpet v dogajanje, zato tega ne bi rad komentiral. Bi pa vnovič poudaril, da vsaka uspešna zgodba potrebuje svoj čas. Tudi mi se nismo uvrstili na evropsko prvenstvo kar čez noč. Dejstvo je, da so fantje mladi in zelo nadarjeni. Katanec jih bo znal povezati. Pomembno je, da ima človek mir. Če bi bili mediji tolerantnejši, bi bilo Katancu dosti lažje.
Slovenijo najbrž spet čakajo dodatne kvalifikacije.Še vedno obstaja možnost za neposredno uvrstitev na prvenstvo, a če bomo morali v dodatne kvalifikacije, je zadeva jasna. To sta tekmi na vse ali nič. Tukaj ni prostora za preračunavanja. Zmagovalec dobi vse, poraženec ničesar. Moštvo mora odigrati pametno in potrpežljivo. Ne smeš tvegati, saj te nasprotnik hitro kaznuje. To je tako visoka raven, da nimaš možnosti popravnega izpita. Dodatne kvalifikacije so tako psihično kot fizično naporne, a Slovenija ima dovolj izkušenj.
Razmišljate, da bi se vrnili v nogometno sfero? Kaj sploh počnete?Dobro vprašanje. Trenutno sem v Kopru, kjer se lovim z nekimi novimi projekti. Zagotovo bom še naprej ostal v stiku z nogometom. Vprašanje je le, kam bom šel.
Povezujejo vas z Olimpijo.Kar koli bi vam povedal, bi bilo prehitro. Obstaja možnost, da bom deloval zunaj naših meja.
