Koroški plebiscit bo 10. oktobra.
Celovec. 27. avgusta. (Izvirno poročilo.) Plebiscitna komisija je razpravljala o terminu glasovanja. Pod nemškim pritiskom se je termin zopet odgodil in se določil na 10. oktobra. Določila o volilni pravici še niso popolnoma dogotovljena.
Jugoslavija, 28. avgusta 1920
Pred plebiscitom na Koroškem.
Razburjenost zaradi otvoritve demarkacijske črte na Koroškem se je polegla in Nemci, ki so pričakovali znatnega ojačenja svojih pozicij, so zopet pohlevnejši. To se je pokazalo osobito v zadevi zastav. Nemci so zahtevali, da se smejo v plebiscitnem ozemlju razobesiti zastave in so hoteli na ta način naše kraje nekoliko črno-rdeče-rumeno pobarvati. Plebiscitna komisija je nacijonalne zastave prepovedala, ker se je med našim ljudstvom pokazal tak odpor proti nemškim nakanam, da bi bile mogle frankfurtarice resno ogrožati mir.(…)
Interaliirana komisija se je tekom dosedanjega svojega delovanja že lahko prepričala, da o izidu glasovanja v coni A ne more biti dvoma. To priznavajo tudi resni Nemci. Razočaranje v nemških krogih, ki so menili, da je treba med slovenskega človeka spustiti tolpo brezobzirnih agitatorjev in hujskačev, pa bo zopet ponižen in poslušen kakor nekdaj, je veliko. Posledica je splošna nervoznost na nemški strani, vsled tega pretiravanje v agitacijskih sredstvih; ker argumentov ni, se agitatorji delajo ošabne, žalijo Jugoslovane, uporabljajo grožnje. Vse to pa seveda ne more mnogo zaleči. Geslo o »nedeljivi Koroški« dela že Nemcem samim preglavice. Če si ga prebivalstvo cone B preveč dobro zapomni, kaj bo potem, ko se cona A izreče za Jugoslavijo?(…)
Domovina, 30. avgusta 1920
Svobodni Korošci, pa ne srbski hlapci.
Kar udajmo se, Korošci! Kaj se bomo še trudili in agitirali, ko bodo vendar SHS pristaši zmagali z 90 odstotno večino! – E ja? – Res je, res; vzemite ljubljanske cajtnge »Jugoslavijo« v roke, tam stoji črno na belem, da imajo Jugoslovani 9/10 vseh glasovalcev na svoji strani.(…)
Pa tudi mi se nismo tako skregali s pametjo, da bi ne vedli, kam pes taco moli. Če je človek v stiski, mu je vsako sredstvo prav. Ravno tako je z našimi kranjskimi prijatelji. Zdaj, ko jim teče voda v grlo, se delajo, kakor da bi že Celovec imeli, akoravno trepečejo za A cono. Kdor potuje po glasovalnem ozemlju, vidi kot veselo znamenje neomajne zvestobe in ljubezni do naše lepe domovine vsepovsod zastavice (fane) v naših barvah. Njih število kaže, da ogromna večina ljudstva noče pod srbsko silovlado. (…)
Koroško Korošcem (Celovec), 5. septembra 1920
Enkrat pametni ukrepi plebiscitne komisije na Koroškem.
Iz Celovca prihaja vest, da je plebiscitna komisija izdala odredbo, da tovorni avtomobili (kamioni) ne smejo več iz cone A. S tem je preprečeno neprestano udiranje Nemcev v našo cono. Dalje je komisija ukrenila, da se vse iz Avstrije uvoženo blago, ki ga je naša oblast zaplenila, deponira v skladiščih in počaka tam nadaljne rešitve. Točenje alkoholnih pijač je v naši coni prepovedano že to nedeljo, posebno pa bo prepovedano točenje alkoholnih pijač v dneh plebiscita samega, t.j. v soboto, nedeljo in ponedeljek, dne 9., 10. in 11. oktobra. Člani slovenskega občinskega glasovalnega odseka v coni B so izpostavljeni osebno vedno nevarnostim kakega napada. Dogodilo se je, da so nemški teroristi navalili celo po noči na hišo teh članov ter jih izzivali in jim grozili. Vsled tega je dobila n.pr. celovška diskritna komisija ukaz, da zaščiti z orožništvom hiše dotičnih slovenskih članov in da spremlja naše člane tudi pri opravkih, ki se tičejo plebiscita. Iz teh ukrepov se vidi, da je plebiscitna komisija vendar enkrat uvidela, kdo terorizira naše ljudstvo, da so vse vesti, ki jih trosijo nemški časopisi o terorju, ki ga izvaja naše prebivalstvo nad Nemci, nesramna laž.(…)
Nova doba (Celje), 2. oktobra 1920
Nemška Avstrija = »ein Krüppelstaat«
Te vrstice so napisane koroškim rojakom v resen preudarek in trezen premislek, da še preje mirno pretehtajo vse vzroke, ki govore za to, da se brez obotavljanja in cincanja odločijo za Jugoslavijo. Koroški rojaki! Kmetje in delavci! Gre samo za dvoje: Ali hočete stradati v Nemški Avstriji, ali dobro živeti v Jugoslaviji?(…)
Slovenski narod, 7. oktobra 1920
Cona A se pripravlja na sijajno zmago.
Borovlje. 8. oktobra. (Izvirno poročilo.) Razpoloženje med našim ljudstvom v coni A je izvrstno. Glasovalci stoje trdno kot še nikdar. Vse je pripravljeno na sijajno zmago Jugoslavije. Importirani elementi, ki so prišli v cono A z namenom, da bodo izzivali, so se vsled zadnjih sklepov vrhovnega sklepa v Parizu poskrili in se ne upajo na dan.(…)
Jugoslavija, 9. oktobra 1920
