Globoke “črne luknje” so v rednem, ne v ustavnem sodstvu

Seveda tudi tam ni vse idealno, saj so tudi tam samo ljudje kot midva. A če bi bil kdo v tej državi upravičen stresati bes nad ustavnim sodiščem, bi bil to prej jaz kot Vi – tolikokrat so me v vseh teh 15 letih že globoko razočarali, ko so ob izredno hudih napakah, ki sem jih izpodbijal z ustavnimi pritožbami, svojim kolegom na rednih sodiščih raje pogledali skozi prste. Praviloma celo z neobrazloženim sklepom tričlanskega senata (kjer sedita dve nekdanji sodnici sodišč, katerih sodbe sem izpodbijal!), da se zadeva ne sprejme v obravnavo – in pika. A sem vse to požrl, ker se zavedam, da smo pač vsi samo ljudje – in da tudi samo ena uspešna ustavna pritožba ob dvajset zavrnjenih vendarle pomeni edino sploh možno pot, da se »črnim luknjam« v našem pravosodju (ki pa je v povprečju po mojem mnenju čisto solidno, tudi z naravnost odličnimi posamezniki in oddelki) vendarle počasi naredi konec. In naredi ga lahko le ustavno sodišče – táko, kakršno pač v majhni Sloveniji lahko »skupaj spravimo«. Plačajmo jih bolje, pa bo vanj pripravljeno priti tudi več odličnih strokovnjakov s fakultet. Dokler je v ustavnem sodišču preveč »rutinerjev« iz rednega sodstva (s častnimi izjemami, kakršna je zlasti bivši vrhovni sodnik Zobec), je logično, da se slabostim rednega sodstva tudi tam gleda skozi prste.

In ko te slabosti – na nesrečo ravno pri skrajno spolitizirani zadevi Patria – dosežejo že komaj verjetni vrhunec, tako da jih je tudi političnonazorsko »razdeljeno« (v resnici normalno pluralno sestavljeno!) ustavno sodišče tako rekoč prisiljeno celo soglasno razveljaviti, se pa dvigne celotna »antijanševska« javnost in začne pljuvati po ustavnem sodišču! In še Vi ji nasedete. Ste vsi popolnoma izgubili razum ali kaj?

In še naprej mirno vztrajate tudi pri povsem zgrešeni trditvi, da je bila predčasna izpustitev iz zapora samo enega od treh zapornikov, ker je bil samo ta poslanec, kršitev enakosti pred zakonom in protiustavna. Kot sem že večkrat pojasnil (nič ne berete?), ravno enakost pred zakonom zahteva, da se v neenakih situacijah odloča neenako – in tu je sodišče moralo upoštevati, da sporni odvzem svobode poslancu ne prizadeva samo njega, ampak tudi volilce, ki jih kot opozicijski poslanec zastopa (žal ob povsem nepotrebnem poudarjanju, da je ta poslanec celo vodja opozicijske stranke). Je to celo doktorjem in profesorjem res tako težko razumeti?

Za odgovor na vrsto drugih hudih pravnih nevednosti, ki jih še kar razširjate (naj omenim le tisto o konvenciji o korupciji, ki seveda je zakon, samo ne zakon o tem, kaj je pred sodiščem treba dokazati, da lahko koga obsodiš), je tu žal zmanjkalo prostora. Vabim vas na pogovor ob kavi, gotovo bi koristil obema. Lepo pozdravljeni!