V Veliki Britaniji ima 70 odstotkov otrok, starih od 5 do 15 let, dostop do tabličnega računalnika ali pametnega telefona, deset odstotkov malčkov, starih komaj tri in štiri leta, pa ima prav tako že svojo »tablico«. »Prihodnost je že tu, samo neenakomerno je razporejena,« britanski strokovnjak za spletno varnost otrok John Carr ob teh podatkih citira ameriško-kanadskega pisatelja Williama Gibsona, s čimer namiguje, da bo porast uporabe s spletom povezanih mobilnih naprav med najmlajšimi tudi v Sloveniji prej ali slej postala resničnost. Če slučajno še ni.

Kakor raste vse bolj obsežna uporaba spleta, se povečujejo tudi nezaželeni pojavi na medmrežju. Včerajšnji posvet na fakulteti za družbene vede v Ljubljani z naslovom »e-zlorabe otrok«, katerega gost je bil tudi Carr, je minil predvsem v znamenju zlorabe otrok za izdelavo otroške pornografije in dostopa mladih do neprimernih vsebin. Po besedah Carra gre za tako obsežno problematiko, da je policija in pravosodni sistem niti ne zmoreta sproti obdelati. Zato je ključnega pomena preventiva, pri kateri so najpomembnejši zaupanje med starši in otroki, pogovori med njimi in spremljanje tehnoloških novosti. Ob robu posveta si je Carr vzel tudi nekaj minut za krajši pogovor.

Če so imeli nekateri starši težave z nadzorom, kaj njihovi otroci počnejo na internetu, že prej, ko so ti uporabljali le osebne računalnike, je ob uporabi pametnih telefonov in tablic ta nadzor najbrž še težji?

V mobilnosti je prihodnost, o tem ni dvoma. Danes si vsak otrok želi pametni telefon ali tablico in ju tudi ima. Če imaš takšno napravo v žepu ali torbi, te starši težko nadzorujejo. Tako otroci po eni strani iščejo zasebnost (pred starši, op. p.), po drugi strani pa svojo zasebnost z uporabo spleta izpostavljajo. Tudi zlorabam. Gre za paradoks, ki ga bo treba rešiti. Otroci ne bodo nehali uporabljati mobilnih naprav. Pomembno je, da se starši z otroki pogovarjajo in jih usmerjajo. Čeprav se včasih počutijo kot bedaki, ker se otroci bistveno bolje znajdejo na teh napravah. Toda otroci imajo le znanje, starši pa izkušnje in modrost. Enostavno morajo najti način, da jih prenesejo na otroke.

Nekateri starši pa imajo kar radikalne prijeme, ko s pomočjo različne programske opreme vohunijo za svojimi otroki. To najbrž ni dobra rešitev?

Samo enkrat sem se srečal s primerom, v katerem se je namestitev vohunske programske opreme izkazala kot dobra odločitev. Šlo je za dekle, za katero so bili starši prepričani, da se je priključilo verski sekti, saj ni bilo več zmožno govoriti resnice o ničemer. Podtaknili so ji vohunski program in izkazalo se je, da je prek spleta v stiku s pedofilom, ki je živel le sedem kilometrov od njenega doma in je bil že obsojen zaradi posilstva otroka. V vseh drugih primerih pa se je namestitev vohunske opreme izkazala za zelo slabo idejo, saj uniči zaupanje med starši in otroki. Če otrok odkrije, da starši vohunijo za njim, je družinsko življenje uničeno. To nikakor ni pravi način.

Najbrž tudi pretirano strašenje ni zaželeno?

Tako je. Potrebno je najti ravnovesje. Tudi prečkanje ceste in plavanje sta nevarna, če nisi pazljiv. Zato starši otroke naučijo plavati in varno prečkati cesto. Podobno je z internetom. Treba se je veliko pogovarjati in otroke naučiti varno uporabljati internet.

Ko se je moja generacija srečevala z internetom v devetdesetih letih, ogromno naših staršev o spletu ni vedelo ničesar. Danes vsi uporabljamo internet, po drugi strani pa se pojavljajo vedno nove tehnologije. Tudi starši so se najbrž v tem času spremenili?

Veliko staršev ima danes precej večje zaupanje vase glede uporabe modernih tehnologij kot pred 15 leti. Zelo pomembno pa je, da kot starši ostanemo na tekočem z novostmi. Področje varnosti na spletu je tako rekoč moje življenje, pa kljub temu še spregledam različne novosti. Splet se izjemno hitro spreminja. Smo del modernega sveta in s takšnimi vprašanji se moramo soočati. Včasih se nam ni bilo treba, toda zdaj se moramo.

V Veliki Britaniji lahko telekomunikacijske družbe same odstranijo otroško pornografijo s spleta, marsikje, tudi pri nas, pa je to mogoče le na podlagi sklepa sodišča. »Zaklepanje« delov spleta je občutljivo področje, kako natančno je to urejeno pri vas?

V Veliki Britaniji so se ponudniki dostopa do interneta že pred leti prostovoljno dogovorili, da bodo s svojih strežnikov umikali vsebine, za katere organizacija Internet Watch Foundation oceni, da so neprimerne. Ne gre za sklep sodišča, niti kakršen koli obvezujoč zakonski dokument, temveč le za nasvet. V roku ene ure so tako neprimerne vsebine odstranjene. Od leta 1996 dalje se je zgodila zgolj ena napaka, kar je kar dobra statistika. Tudi v tem primeru je bila vsebina povrnjena v 12 urah in s tem napaka odpravljena.