Afera z izpuhi v Volkswagnu (VW) vse bolj širi strah pred morebitnimi odpuščanji, še posebno med dobavitelji. Nemški industrijski sindikat IG Metall opozarja, da bodo afero z vidika delovnih mest negativno najprej občutili prav dobavitelji in ne sam koncern. To je v pogovoru za Stuttgarter Zeitung ocenil Joerg Hofmann iz IG Metall, ki bo konec oktobra najverjetneje postal tudi prvi šef sindikata. V Boschu, ki je VW dobavljal tudi opremo, ki je v središču afere – z nastavitvami programske opreme v Boschu po zatrjevanju niso imeli nič – je od dizelske tehnologije neposredno odvisnih okoli 15.000 delovnih mest. Hofmann si ni drznil napovedati, koliko ljudi bi lahko izgubilo zaposlitev. V Boschu nasprotno zatrjujejo, da dizelska tehnologija ostaja ključna pri doseganju vse ostrejših okoljskih standardov.
Olje na ogenj je prililo poročilo nemške revije Automobilwoche, da naj bi 6,5 milijarde evrov, kolikor jih je VW rezerviral za finančno sanacijo afere, zadoščalo zgolj za tehnične stroške in storitve pri odpravi nepravilnosti na 11 milijonih vozil, ki so jih v VW opremili s spornimi programskimi nastavitvami. Vseh preostalih stroškov, odvetniških stroškov, kazni in odškodnin v to številko menda sploh še niso všteli. V VW doslej teh informacij niso komentirali. K temu bodo v VW očitno morali dodati še stroške odškodninskih tožb v Nemčiji, saj namerava tamkajšnja vlada omogočiti vlaganje skupinskih tožb po vzoru ZDA, s čimer bi olajšali tožbene postopke za potrošnike v primerih, kot je afera z izpuhi.
Najostrejši Švicarji
Odškodninskih tožb prav tako ni mogoče izključiti v drugih državah, kjer se je ali pa se še bo izkazalo, da je VW prodajal sfrizirane avtomobile. Najostreje se je na afero za zdaj odzvala Švica, ki je pred dnevi prepovedala prodajo vseh VW avtomobilov iz ekološkega razreda euro 5. Skupaj naj bi šlo za okoli 180.000 vozil. Nemški kupci naj bi sicer že kmalu dobili pismo VW, v katerem jim bodo sporočili, kdaj naj svojega jeklenega konjička pripeljejo na »popravilo«.
Da doslej rezerviranih 6,5 milijarde evrov za pokritje finančnih posledic za VW ne bo zadoščalo, dajejo slutiti tudi analize nemškega tednika Der Spiegel. Po njihovih izračunih bi si VW brez varčevalnih ukrepov, torej tudi brez odpuščanj, lahko privoščil okoli 23 milijard evrov stroškov za Dizelgate. Toliko sredstev ima namreč na razpolago v gotovini in vrednostnih papirjih ter z izplačilom nekaj večjih prodajnih poslov, ki bodo končani še letos. Če slednje ne bi zadoščalo za pokritje vseh stroškov, bo VW moral varčevati pri investicijah, tudi pri načrtovani gradnji nekaterih novih proizvodnih obratov po svetu ter pri uvajanju novih modelov ter raziskavah in razvoju. Tu so v Spieglu našli še dodatnih 20 milijard evrov rezerv. Dodatnih osem milijard evrov bi lahko prispevali delničarji z dokapitalizacijo, kot skrajna možnost pa koncernu še vedno ostane prodaja katere od znamk. Najverjetneje katere od luksuznih znamk in divizije tovornih vozil, ki so najbolj neodvisne od mreže koncerna. Tako bi VW prišel do dodatnih 35 milijard evrov. V skrajni sili bi torej VW lahko preživel okoli 86 milijard evrov stroškov.
