Pričakovati, da bo po škandalu zaradi goljufanja pri merjenju škodljivih izpustov pri nekaterih Volkswagnovih dizelskih motorjih za (nekdanjega) predsednika uprave Martina Winterkorna zgodba končana z odstopom, bi bilo naivno. Da je ne bo odnesel tako zlahka, pa je uradno postalo že včeraj, ko je zoper njega nemško tožilstvo zvezne dežele Spodnja Saška zaradi suma prevare sprožilo kriminalistično preiskavo. Za takšno potezo se je tožilstvo odločilo po tem, ko je prejelo kar nekaj kazenskih ovadb.
Tožilstvo, ki je ob tem dodalo, da je ena od kazenskih ovadb na njihov naslov priromala celo iz Volkswagna samega, in sicer proti neznanemu storilcu, se bo pri preiskavi osredotočilo na to, kdo je v končni fazi odgovoren za goljufijo, ki je Volkswagnovim avtomobilom z določenimi dizelskimi motorji omogočila, da so na testiranjih izpušnih plinov dosegli precej boljše rezultate kot med vožnjo po cesti. »Med preiskovanci so tako Winterkorn kot nekateri drugi odgovorni ljudje iz Volkswagnovega nadzornega sveta. Zasledujemo in preiskujemo vsako možno sled, ki bi nas lahko pripeljala do odgovornih za ta škandal,« je ob tem povedala predstavnica tožilstva v Braunschweigu. Potem ko je svojo pripravljenost za sodelovanje in odločenost, da pride zadevi do dna, takoj po imenovanju na položaj izrazil tudi novi predsednik uprave Matthias Müller, pa se je ta včeraj s posebnim pismom obrnil na vse zaposlene in v njem med drugim zapisal, da bo ena od prioritetnih nalog zagotoviti, da se tovrstne kršitve ne ponovijo. »Pri iskanju odgovornih moramo biti hitri in neusmiljeni. Volkswagen se je znašel v dramatičnem položaju in zdaj bo vse prej kot lahko povrniti ugled znamki ter spet pridobiti zaupanje strank,« je še dodal Müller.
Posledice bodo tudi pozitivne
Kot je bilo pričakovati, se je škandal sicer včeraj še uradno razširil na nekatere druge koncernske znamke z enakimi dizelskimi motorji. Uradno zaradi tega, ker so s sedeža Audija sporočili, da so sporno opremo, s pomočjo katere so manipulirali s podatki o izpustih motorjev v Volkswagnovih avtomobilih, nameščali tudi v svoje avtomobile. Takšnih Audijevih vozil naj bi bilo kar 2,1 milijona, gre pa za že znane 1,6- in 2-litrske turbodizelske motorje, ki so jih vgradili v modele A1, A3, A4, A6, TT, Q3 in Q5. A je pri tem treba dodati tudi, da gre za malce starejše motorje, ki so ustrezali okoljskim standardom euro 5, medtem ko za tiste, ki so z novimi avtomobili naprodaj zdaj in ustrezajo okoljskim standardom euro 6, zagotavljajo, da so neoporečni.
A vsej razsežnosti škandala navkljub se zdaj pri njem, kot skorajda pri vsakem podobnem, že kaže, da bi utegnil prinesti tudi kaj pozitivnega. Ob robu afere so namreč precej bolj do izraza prišli še nekateri drugi podatki, na katere se sicer opozarja že leta, a zaradi takšnih in drugačnih interesov niso dobili potrebne publicitete. Samo včeraj je tako na primer okoljevarstvena organizacija Transport & Environment (T&E) objavila nove podatke, ki kažejo, da nekateri avtomobili znamk Mercedes, BMW in Peugeot porabijo tudi do 50 odstotkov več goriva, kot to pokažejo podatki, izmerjeni v laboratorijih. In čeprav so pri T&E, ki med drugim tesno sodeluje tudi z evropsko komisijo, v isti sapi dodali, da drugi proizvajalci niso uporabljali naprav, s katerimi bi lahko manipulirali s podatki, je to po njihovem mnenju dokaz, da gre za precej širši problem avtomobilske industrije. »Volkswagnov škandal je samo vrh leden gore,« je ob tem povedal Greg Archer, vodja programa za čista vozila pri T&E, in dodal, da je razlika med podatki o porabi pri laboratorijskih testiranjih in realno porabo tolikšna, da povprečen voznik na leto za gorivo odšteje okrog 450 evrov več, kot bi v primeru, če bi bili podatki v obeh primerih realni. Zato so se pritiski za spremembo načina merjenja porabe v zadnjih dneh stopnjevali do te mere, da naj bi nove, precej bolj realne meritve uzakonili že na začetku prihodnjega leta.
