Bilo je v nedeljo in bralo se je kot ponižna in skesana spoved: »Osebno najgloblje obžalujem, da smo zlorabili zaupanje naših kupcev in javnosti. Da bi odkrili, ugotovili in razjasnili vsa dejstva tega primera, bomo pregledno in kar najhitreje vzpostavili najširše sodelovanje s pristojnimi agencijami.« Zgolj trije očenaši pa tokrat ne bodo pomagali. Martin Winterkorn, 68-letni predsednik uprave Volkswagna (VW), bo moral storiti še veliko več, da bo povrnil »zaupanje kupcev, ki je naše največje premoženje«. Dejstvo, da so v Wolfsburgu po dobrem dnevu premisleka gladko priznali, da so serijsko goljufali s pomočjo programske opreme, pa je hkrati v ironičnem nasprotju z Winterkornovo izjavo na frankfurtskem avtomobilskem sejmu, da je VW »pred tem, da se na novo izumi« (pri čemer je mislil na drugačno vrsto digitalizacije avtomobilov).
Čisti dizel le v oglasu
Za kaj gre? Minuli petek je ameriška okoljska agencija Epa objavila, da je VW s posebnim programom manipuliral upravljanje dizelskih motorjev. Ko so bili ti, zelo poenostavljeno rečeno, v testnem ciklusu za merjenje ustreznosti izpuha, je motor – zelo verjetno ob zmanjšani zmogljivosti in najbrž tudi večji porabi – ustrezal ameriškim predpisom, v običajnem cestnem režimu pa je deloval brez okoljskih omejitev in ob tem pri nekaterih škodljivih sestavinah izpuha tudi do 40-krat presegel dovoljene količine.
Za zdaj ameriška agencija ocenjuje, da je bilo v ZDA, kjer dizelskih motorjev ne cenijo (zato je VW veliko vložil v oglaševalsko kampanjo pod geslom Clean diesel, čisti dizel), prodanih slabega pol milijona volkswagnov s takšnim manipuliranim sistemom. Največ menda jett, hroščev, golfov in audijev serije 3, izdelanih v letih od 2009 do 2015, lani pa naj bi se jim pridružil še najnovejši model passata. Količinsko gre za približno četrtino prodaje volkswagnov v ZDA, v vseh primerih pa za dvolitrski turbodizel, s kakršnim si tudi kupci v Evropi največkrat naročijo svoj Das Auto. Vsa ta vozila bo moral zdaj Volkswagen po ukazu ameriške agencije »vpoklicati« na servis, kajpak na svoje stroške, vendar izvedenci dvomijo, da je mogoče programsko opremo preprosto predelati oziroma zamenjati.
Iz Wolfsburga za zdaj še niso sporočili, kako bodo ukrepali, je pa odkritje goljufije za največjega svetovnega avtomobilskega proizvajalca v prvem letošnjem polletju (za 20.000 prodanih vozil je prehitel Toyoto) prišlo v neugodnem času. Komaj so se razmere po dolgem in zagrizenem spopadu za oblast med Winterkornom in koncernskim patriarhom Ferdinandom Piëchom malce umirile, je prišla novica o skoraj 10-odstotnem letošnjem padcu prodaje v ZDA, odkritje izpušne goljufije pa se je zgodilo skoraj dobesedno pod reflektorji, namreč v dneh frankfurtskega sejma zloščenih pločevinastih sanj. Poleg Winterkornovega opravičila in uvedbe notranje preiskave je bila takojšnja ustavitev prodaje »osumljenih« modelov v ZDA zato logičen tretji ukrep kriznega menedžmenta in omejevanja škode.
Kaj pa v Evropi?
Bolj dolgoročno in širše gledano pa VW v ZDA grozijo najprej kazen agencije Epa in odškodnine kupcem zaradi zavajanja; agencija bi lahko po prodanem vozilu zahtevala največ skoraj 40.000 dolarjev oziroma skupno okoli 18 milijard. Znesek bo na koncu glede na prakso občutno nižji, a bi navsezadnje še vedno lahko dosegel od nekaj sto milijonov do več kot milijardo dolarjev. K tem neposrednim stroškom (v katere je treba všteti vsaj še ceno predelave programske opreme in nove oglaševalske kampanje) je treba prišteti še posredne, torej zaradi omajanega zaupanja krepko nižjo prodajo na ameriškem trgu, morda tudi na evropskem.
In širše, kot je dejal eden izmed nemških poznavalcev, je VW z goljufanjem »storil medvedjo uslugo vsej nemški avtomobilski industriji«, močno odvisni od dizelske tehnologije. Na lanski nemški diktat Bruslju glede omilitve predlaganih novih izpušnih standardov, za katerim je stala sama kanclerka Angela Merkel, je Volkswagnova ameriška afera vrgla dodatno senco in že je slišati zahteve, naj pristojni tudi v Evropi ponovno preverjajo okoljske navedbe avtomobilskih proizvajalcev. or
