Živahni zvoki, značilni za Kubo, precej manj pa za katoliške obrede, so včeraj spremljali papeža Frančiška pred in med njegovim maševanjem v tretjem največjem mestu na Kubi, Holguinu. Mesto velja za zibelko kubanskega katolicizma, obenem pa je sedež vzhodne province, v kateri sta rosno mladost preživljala brata Castro. Predsednik Raul Castro s slamnikom na glavi je bil v množici tisočih, ki so s petjem pričakali tretjega poglavarja Rimskokatoliške cerkve zapored, ki je obiskal Kubo. A Raul Castro, ki se je tako kot njegov brat Fidel s papežem konec preteklega tedna srečal v Havani, do tistega trenutka še ni dočakal besed, ki jih je želel slišati od papeža – namreč poziva k odpravi ameriškega embarga, ki še vedno velja kljub odmrznitvi odnosov Kube in ZDA.
Morda papež kakšno besedo v tej smeri hrani za svoj obisk Združenih držav. A četudi jo izreče, bo to bržkone bolj namig, saj je neposredne politične izjave o spornih (med)državnih temah od njega težko pričakovati. To je razbrati tudi iz tega, kako se je dotaknil političnega sistema na Kubi, ko je zavito, a vendarle dovolj zgovorno Kubancem sporočil, da »služenje ljudem ni nikoli ideološko, kajti ne služimo idejam, ampak ljudem«.
Prav papež je s svojo spodbudo v zakulisju pomagal, da sta Washington in Havana premostila razhajanja in decembra lani napovedala začetek normalizacije odnosov ter julija vzpostavila diplomatske odnose. Otoplitev je ob prihodu na Kubo izrecno pozdravil.
Med obiskom so kubanske oblasti aktivistom po njihovih besedah preprečile, da bi se v Havani približali papežu. Vatikan je sporočil, da uradno srečanje ni bilo predvideno, so pa bili aktivisti povabljeni na papežev pozdrav, ki pa se ga niso udeležili. Vatikan pravi, da razlogov, zakaj aktivistov ni bilo, ne pozna.
Pred OZN prvič zastava Vatikana
Danes bo papež odletel v Združene države, kjer se bo jutri v Washingtonu zasebno srečal s predsednikom Barackom Obamo, v četrtek pa bo imel govor pred obema domovoma kongresa, uradno kot voditelj države Vatikan. Organizaciji papeževega nagovora posvečajo ogromno pozornosti, obe stranki pozivata vse svoje kongresnike in senatorje k navzočnosti. Kot poročajo ameriški mediji, pa je tako med demokrati kot republikanci nekaj pričakovanj in tudi bojazni, kaj vse bo papež Frančišek na Kapitolu izrekel. Na splošno sicer pričakujejo pozitiven, nepolitičen in navdihujoč govor. A demokrati računajo, da bo posredno okrcal večanje razkola med najbogatejšimi in drugimi ter se morda zavzel za boj proti podnebnim spremembam in za ureditev pravic nezakonitih priseljencev. Republikanci pa pričakujejo posredno podporo »svetosti življenja« oziroma »pravici do življenja«, kar sta politična evfemizma nasprotnikov splava, podobno kot njegovi zagovorniki uporabljajo izraz »pravica do izbire«. Ta tema je v ZDA sploh aktualna zaradi naporov republikancev, da bi odtegnili zvezna sredstva organizaciji Načrtovano starševstvo, ki ženskam pomaga pri splavu.
V petek bo papež v New Yorku, kjer bo imel na sedežu OZN govor na vrhu svetovnih voditeljev o novih razvojnih ciljih za boj proti revščini in lakoti, neenakosti, nepravičnosti in podnebnim spremembam. Tokrat bodo pred palačo narodov prvič razobesili zastavo Vatikana, ki ima v OZN kot edini poleg Palestine status opazovalca. To je omogočila nedavna resolucija generalne skupščine, namenjena sicer predvsem temu, da bodo lahko prvič razobesili tudi palestinsko zastavo.
Papež bo obisk ZDA sklenil v soboto in nedeljo v Filadelfiji, kjer bo najbolj izstopajoč dogodek njegova udeležba in maša na svetovnem srečanju družin.
