New York se vsakega septembra spremeni v diplomatsko mravljišče, letos pa pričakuje še živahnejše dogajanje kot sicer. Razlog sta obletnica in prelomnica: Združeni narodi, ki imajo sedež ob newyorški Vzhodni reki, letos praznujejo 70. obletnico začetka veljavnosti ustanovne listine. Obenem pa se letos izteče rok za izpolnitev ciljev, ki so jih svetovni voditelji ob prelomu tisočletja v OZN zastavili za spodbudo svetovnemu razvoju v naslednjih petnajstih letih. Treba bo torej pogledati, koliko je bilo doseženega v boju proti revščini, lakoti, boleznim in umrljivosti otrok ter pri spodbujanju enakosti spolov, splošnega zagotavljanja osnovnošolske izobrazbe, zdravja mater in skrbi za okolje – potem pa zastaviti nove, zavezujoče cilje za naslednje obdobje.
Ob teh dogodkih bo v največjem ameriškem mestu potekala še vsakoletna splošna razprava generalne skupščine, ki se je udeležujejo mnogi najvišji predstavniki držav. Letos prihod med drugimi napovedujeta ruski predsednik Vladimir Putin, in sicer prvič po desetih letih, in sploh prvič papež Frančišek, ki bo govor v generalni skupščini združil z obiskom ZDA in Kube. Vatikan ima v OZN status opazovalke, edini poleg Palestine, ki bo med zasedanjem generalne skupščine dočakala dvig svoje zastave pred palačo narodov, potem ko je takšno odločitev nedavno podprla večina v 193-članski generalni skupščini.
O reformi varnostnega sveta
Glavni dogodki se bodo v New Yorku začeli odvijati prihodnji teden. Kot uvod vanje je včeraj svoje 70. zasedanje začela generalna skupščina, osrednje telo Združenih narodov, v katerem sedijo predstavniki vseh držav članic, ki sprejemajo nezavezujoče resolucije. Pred tem je delo sklenilo 69. zasedanje, med drugim s sprejetjem dveh dokumentov. S soglasjem so potrdili odločitev o intenzivnejšem nadaljevanju razprave o reformi varnostnega sveta, ki se vleče od leta 1993. Nekatere države, ki hočejo reformo, denimo Indija, ki bi rada stalni sedež v varnostnem svetu, so ponedeljkovi odločitvi pripisale veliko težo. Druge, ki nočejo razširitve najvplivnejšega organa OZN, v katerem je deset nestalnih članic in pet stalnih s pravico veta, pa so odločitev označile za bolj tehnično.
Nekaj podobnega je mogoče reči o drugi ponedeljkovi resoluciji generalne skupščine o načelih reševanja sporov med bankrotiranimi državami in upniki, ki sta jo najbolj podpirali Argentina in Grčija. Prva je v sporu z upniki, ki so v času argentinskih finančnih težav na sekundarnem trgu poceni kupili njene dolgove in zdaj zahtevajo polno izplačilo v originalnih zneskih.
Cilji za novih petnajst let
Konec prihodnjega tedna bo v New Yorku potekalo zasedanje držav članic, ki se ga bodo udeležili njihovi najvišji predstavniki. Tam bodo pregledali uresničitev razvojnih ciljev tisočletja in predvidoma sprejeli osnutek dokumenta o trajnostnih ciljih do leta 2030. Med njimi so popolna odprava skrajne revščine in lakote, varovanje planeta z vzdržno proizvodnjo in potrošnjo ter boj proti podnebnim spremembam, širjenje blaginje ter krepitev miroljubnih, pravičnih in odprtih družb.
Temu bo sledila vsakoletna splošna razprava v generalni skupščini, na kateri predstavnik vsake države poda svoje poglede na svet in svetovno organizacijo – številne tja pošljejo svoje voditelje, ki jih bo letos zaradi zasedanja o trajnostnih ciljih še več, Slovenijo pa bo zastopal premier Miro Cerar. Letos bo stalnica teh govorov gotovo tudi to, da Združeni narodi praznujejo sedemdeset let. 24. oktobra 1945 je namreč začela veljati ustanovna listina OZN. Svečana slovesnost bo v New Yorku potekala na predvečer okrogle obletnice.
