Vsaka pripomba je spodbuda za izboljšave

Izjemno veliko občin je v svoje razvojne dokumente zapisalo turizem kot eno osrednjih gibal razvoja v prihodnjih letih. Kaj o stanju v turizmu, svojih prednostih in slabostih in akciji Dnevnikova turistična izvidnica menijo v nekaterih krajih, ki jih je naša izvidnica že obiskala. Odgovarjali so župani občine Bohinj Franc Kramar, mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, Podčetrtka Peter Misja in Vrhnike Stojan Jakin.

Bohinj: »Turizem je v zadnjih letih kljub problematiki hotelov v Pačnikovi lasti napredoval. Hotel Bohinj Eko park velja za enega najboljših večkrat nagrajenih hotelov v Sloveniji, letos pa smo tej trajnostni zgodbi dodali še eno – opremili smo veliko suito z na novo oblikovanim pohištvom, ki je bilo izdelano v Bohinju, in drugimi izdelki, ki nosijo certifikat bohinjsko/from Bohinj. Prenovljeni so tudi drugi hoteli, na Pokljuki je zgrajen biatlonski center, na Voglu nova štirisedežnica, prenovljen in povečan je kamp Danica, zgrajena kolesarska steza ob Bohinjski Bistrici, postavljena osrednja čistilna naprava in kanalizacijsko omrežje v bohinjski dolini in odprt nov informacijski center Bohinjka v Stari Fužini. Poleg problematike Pačnikovih propadajočih hotelov, infrastrukturnega problema smučišča Kobla in (ne)realizacije novega smučišča 2864 naj omenim še problematiko, ki izhaja iz neuresničevanja zakona o Triglavskem narodnem parku oziroma iz členov, ki govorita o razvojnih spodbudah.«

Nova Gorica: »Zagotovo lahko rečem, da se turizem v naši občini nenehno razvija in raste. Veliko se posvečamo razvoju različnih oblik turizma. Pri tem smo pri umeščanju ustrezne turistične infrastrukture v prostor aktivni tudi v mestni upravi. Naj omenim na primer gradnjo Kajak centra v Solkanu, skate parka v središču mesta, prenovo mestnega središča in podobno.«

Podčetrtek: »O turizmu v naši občini lahko rečem, da se je zelo razvil. Predvsem je to posledica dobrega črpanja EU-sredstev in dobre, premišljene povezanosti. Smo in ustvarjamo zelo prepoznavno turistično destinacijo.

Vrhnika: »V preteklosti je bila Vrhnika precej bolj znana po industriji, zato se turizem ni razvijal tako, kot bi se glede na danosti kraja lahko. S tranzicijsko krizo in izgubo mnogih delovnih mest, predvsem pa zaradi ozaveščanja prebivalstva je turizem pridobil boljše mesto v družbi kot poprej. Predvsem v zadnjih letih je opazen premik na boljše.«

Bohinj: »Na področju kreiranja trajnostnih turističnih produktov in jasne usmeritve v zeleno smo zagotovo med najboljšimi.«

Nova Gorica: »Najboljši smo na področju igralniškega turizma. Največ dela na področju turizma nas čaka pri povezovanju s sosednjimi občinami. Velik korak naprej bi lahko naredili tudi pri turističnem povezovanju s sosednjo Občino Gorica v Italiji, ki slovi kot zgodovinsko središče.«

Podčetrtek: »Zelo dobri smo pri povezovanju vseh turističnih institucij in akterjev. Prav posebej nas poznajo po urejenosti – tudi evropska priznanja govorijo temu v prid. Seveda želimo v prihodnosti urediti še več kolesarskih stez, grad, Vonarsko jezero...«

Vrhnika: »Težko se je ocenjevati, saj marsikdaj kriteriji samoocenjevanja niso objektivni. Splošen vtis, ki ga imam, je, da sploh nismo tako slabi, kar je potrdila tudi ocena Dnevnikove turistične izvidnice. Vrhnika ima ogromne potenciale na praktično vseh področjih, povezanih s turizmom. Imamo bogato kulturno dediščino, na našem območju je najdeno najstarejše kolo na svetu in najstarejša lesena puščica, ki jo je izdelal neandertalec, tu je zadnji izvir reke sedmih imen... Vse to moramo primerno urediti in pripraviti kot zanimivo ponudbo za turiste. Dela že potekajo, saj se v sklopu Kulturnega centra Vrhnika vzpostavlja Doživljajsko razstavišče Ljubljanice.«

Bohinj: »Mimo ikon pač ne moremo: jezero, Vogel, slap Savica, korita Mostnice in dolino Voje, cerkev sv. Janeza Krstnika pa nov informacijski center TNP Bohinjka v Stari Fužini, obisk ene od bohinjskih planin in vožnja po Bohinjski kolesarski poti. Vsak obiskovalec mora pokusiti: eno od dobrot s certifikatom bohinjsko/from Bohinj, enega od bohinjskih sirov, najbolje mohat, kislo mleko na planini, suho klobaso z bohinjsko zaseko, skutno kremno juho z dimljeno postrvjo.«

Nova Gorica: »Svetujem ogled frančiškanskega samostana v Novi Gorici z grobnico Burbonov, Trg Evrope, ki je pol v Italiji in pol v Sloveniji, solkanski železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu, Trnovsko-Banjško planoto z romarskim središčem Sveto Goro in vzpon na Sabotin. Glede jedi pa svetujem, da se pokusi odličen goriški radič, domače bleke z divjačinskim golažem, goriško gubanco in jedi z vrtnicami. Glede na to, da smo na stičišču treh vinorodnih okolišev (Brda, Vipavska dolina in Kras), izbira odličnega vina ne bo težka.«

Podčetrtek: »Kaj obiskati, kaj si ogledati, kaj pokusiti? Vsekakor velnes, samostan, kočo pri čarovnici in množico kolesarskih stez. Potem so tu: Podčetrtek, Olimje, Virštanj in Sv. Ema. Od pijač moram omeniti tri: vino, pivo in vodo. Pri hrani pa se nisem mogel odločiti, ker je vse tako zelo dobro.«

Vrhnika: »Točk, vrednih ogleda, je več kot le pet, ampak: rojstna hiša pisatelja Ivana Cankarja, v povezavi z njo vsa Cankarjeva pot – Sv. Trojica, enajsta šola in Močilnik. Sledi Tehniški muzej v Bistri, Mali plac v Bevkah – najbolj južno ležeče visoko barje v Evropi. Tu so še razgledni stolp na Planini nad Vrhniko in ostanki rimskega zidu. Med značilnimi vrhniškimi jedmi so najbolj znani štruklji s suhimi slivami in tako imenovane prešce, posebni hlebčki kruha. Značilni so tudi šara, barjanska juha in zaroštan krompir. Pijače? Seveda Cankarjeva kava in lokalno pivo human fish ali človeška ribica.«

Bohinj: »Zdi se mi zelo dobra in osvežujoča akcija, ker vključuje tudi območja in kraje, ki niso tako turistično znani. Zanimivo branje, vsekakor, tako izvidnikov kot strokovnjakov, na osnovi česar se rojevajo ideje.

Nova Gorica: »Spremljam Dnevnikovo turistično izvidnico. Mnenja v njej ne pokažejo vedno resnične slike, ker je vzorec ocenjevanja premajhen, vendar vseeno mislim, da je vsaka pripomba zgolj spodbuda za to, da smo v turizmu še boljši.«

Podčetrtek: »Akcijo Dnevnikova turistična izvidnica spremljam. Menim, da je koncept dober in da pripomore k promociji naših lepot.«

Vrhnika: »Akcijo Dnevnikova turistična izvidnica sem spremljal že v preteklosti in jo ocenjujem kot dober prispevek k dvigu prepoznavnosti Slovenije, predvsem pa tudi kot pripomoček odgovornih v ocenjevanih krajih k izboljšanju stanja. Menim, da ta dosega svoj namen, zato verjamem, da jo boste nadaljevali še v prihodnje!« vav