Sindikati so v državni zbor oddali več kot 11.000 overjenih podpisov za spremembo definicije minimalne plače, iz katere želijo izvzeti dodatke za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih. Nekoliko presenetljivo so pobudo sindikalnih central podprli poslanci največje vladne stranke SMC, saj sta predvsem finančni minister Dušan Mramor in podpredsednik SMC Boris Koprivnikar zadnje mesece svarila pred dodatnimi stroški in odlivom delovnih mest. Včerajšnja odločitev SMC, ki sta jo kmalu zatem podprli tudi koalicijski partnerici SD in DeSUS. seveda pomeni, da bo izločitev dodatkov najverjetneje potrdil tudi parlament, predvidoma že na redni septembrski seji.
V SMC so svoj pristanek na redefinicijo minimalne plače utemeljili s tem, da sedanja ureditev, po kateri prejemniki minimalne plače v nasprotju z vsemi ostalimi zaposlenimi ne dobivajo dodatkov za neugodni delovni čas, ni pravična. Enakega mnenja je tudi Koprivnikar, ki pa še naprej opozarja, da bodo spremembe povečale stroške dela in s tem zmanjšale konkurenčnost določenih delodajalcev. Da bi te negativne posledice čim bolj omejili, je napovedal paket sprememb, ki vključujejo davčno razbremenitev delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter zvišanje davkov na kapital oziroma dobiček - ti so namreč med najnižjimi v EU.
Delodajalcem je po Koprivnikarjevih besedah treba zagotoviti tudi bolj prožno zaposlovanje, boljše poslovno okolje in zmanjšanje administrativnih ovir. Del paketa bodo tudi bolj ugodni pogoji za udeležbo delavcev pri dobičku. O konkretnih rešitvah minister še ni želel govoriti, saj so davčne spremembe še v pripravi.
Koprivnikar je ob tem opozoril, da bo finančne posledice redefinicije minimalne plače občutila tudi država. Ta delavcem, ki prejemajo minimalno plačo v javnem sektorju, za doplačilo do minimalne plače letno prispeva osem milijonov evrov, po uveljavitvi novega zakona pa naj bi se ta strošek povečal za 1,3 milijona.
Delodajalci opozarjajo na posledice
Delodajalci so se na vložitev podpisov in podporo koalicije odzvali z ogorčenjem. V Združenje delodajalcev Slovenije pravijo, da takšno ravnanje pomeni negiranje socialnega dialoga in »eklatantno kršitev« socialnega sporazuma. »Vlada, delodajalci in sindikati smo se zavezali, da bomo minimalno plačo urejali s socialnim dialogom in v soglasju s socialnimi partnerji. Delodajalci smo po letu 2010, ko se je minimalna plača dvignila za skoraj četrtino, že drugič izločeni iz procesa določanja minimalne plače,« je opozoril generalni sekretar ZDS Jože Smole.
Predlog sindikatov po oceni ZDS ne prinaša samo dviga stroškov zaradi višjega izplačila minimalne plače. »Ta predlog prinaša rušenje postavljenih plačnih sistemov. V podjetja prinaša uravnilovko, zmanjšanje možnosti nagrajevanja pri plačah, marsikje linearno zvišanje ali vsaj pritisk na vse plače v podjetju, posledično pa tudi panog,« je poudaril Smole, in spomnil, da je dvig iz leta 2010 'odnesel' preko 20.000 delovnih mest.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da bi redefinicija minimalne plače ogrozila od pet do deset odstotkov delovnih mest, predvsem v predelovalni industriji, trgovini, gostinstvu, izobraževanju, gradbeništvu in zasebnem varovanju. Ob tem opozarjajo, da si bo največji kos pogače odrezala država. Dvig omenjenih dodatkov naj bi namreč posameznega delodajalca obremenila za okoli 147 evrov bruto, od tega pa bi delavec prejel samo 42 odstotkov - preostalo bi šlo v javne blagajne. Minimalno plačo, ki znaša 791 evrov bruto (okoli 600 evrov neto), je sicer junija prejemalo več kot 36.000 oziroma okoli šest odstotkov zaposlenih - od tega 28 tisoč v zasebnem sektorju.
Sindikati so že večkrat poudarili, da s svojim predlogom ne posegajo v višino minimalne plače, ampak želijo zgolj odpraviti krivico. Prepričani so, da se bo plačilo dvignilo le majhnemu deležu prejemnikov minimalne plače. Glede na anketo, ki so jo opravili med 96.000 zaposlenimi, je dodatek za nočno delo dobilo le 1,1 odstotka, za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka vprašanih. Po podatkih ministrstva za javno upravo pa je minimalno plačo in dodatek za nočno delo prejemalo 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo 0,7 odstotka, minimalno plačo in dodatek za delo na praznik pa 0,3 odstotka zaposlenih.
ZL: To mora biti le prvi korak
V opozicijski Združeni levici (ZL) menijo, da mora biti izvzem dodatkov za neugoden delovni čas le začetni korak. Prepričani so, da je treba iz definicije minimalne plače izvzeti vse dodatke, tako da bo minimalna plača osnovno plačilo za osemurni delavnik v normalnih delovnih pogojih. Svoja dopolnila bodo vložili že pri obravnavi predloga novele v državnem zboru.
V ZL ob tem opozarjajo, da tisti, ki delajo preko avtorskih pogodb, s.p.-jev, študentskih napotnic in drugih prekarnih oblik dela niso upravičeni niti do minimalne plače in osnovnih delavskih pravic. Zato se jim zdi odprava nepravičnosti v sistemu minimalne plače glede na vse nepravilnosti zelo skromna zahteva.
