Ne glede na (statistično) vse boljšo finančno sliko Slovenije so stiske pred prvim septembrom za marsikoga še vedno prevelike. Nakup šolskih potrebščin je za pomemben delež slovenskih družin precejšen finančni zalogaj, saj minimalno do povprečno plačo v Sloveniji dobiva kar 670.000 ljudi.

Okvirni izračun za nakup delovnih zvezkov, šolskih potrebščin, zvezkov in torbe za dva šoloobvezna otroka znese do 500 evrov. Kot so nam povedali v Mladinski knjigi, se večina staršev za nakup učbenikov ne odloča, saj so v šolah na voljo učbeniški skladi. Nakup delovnih zvezkov pa je odvisen od zahtev posameznih osnovnih šol in celo posamezne regije. V Ljubljani na primer nekatere osnovne šole zahtevajo, da imajo šolarji celoten komplet delovnih zvezkov, medtem ko na severozahodu države od učencev zahtevajo le tri ali štiri. Za komplet delovnih zvezkov za sedmošolca je v Mladinski knjigi treba odšteti do 125 evrov, za učbenike pa še dodatnih 150 evrov. Za petošolca komplet delovnih zvezkov v DZS stane okoli 160 evrov, še enkrat toliko stanejo učbeniki. Samo za delovne zvezke za denimo sedmošolca in petošolko je treba tako skupaj odšteti do 285 evrov.

Povpraševanje z dvema vrhuncema

Sodelavci spletne strani ceneje.si, vodilnega primerjalnika cen pri nas, so pred začetkom šolskega leta pripravili analizo nakupnih navad potrošnikov v kategoriji šolskih potrebščin in preverili, kdaj so cene najugodnejše. Ugotavljajo, da ima povpraševanje po šolskih potrebščinah dva izrazita vrhunca – enega takoj po koncu pouka (konec junija) in drugega, še izrazitejšega, avgusta (natančneje od 20. avgusta dalje in v prvih dneh septembra). Lani se je v kategoriji vseh šolskih potrebščin od februarja do konca junija povpraševanje potrojilo, do konca avgusta pa povečalo kar za šestkrat. Pri šolskih torbah se je povpraševanje od februarja do konca junija povečalo za štirikrat, do konca avgusta pa kar za sedemkrat.

Analiza cen, ki so jo na ceneje.si opravili pri modelih šolskih torb, kaže, da so cene najnižje julija, nato pa naraščajo do septembra. Tudi letos je bilo tako, vendar so razlike v ceni minimalne (pri povprečni ceni šolske torbe okoli 65 evrov okoli tri evre manj). Najugodnejši čas za nakup šolske torbe je torej takoj po zaključku pouka. Podobne trende beležijo tudi v DZS, kjer pravijo, da potrošniki šolske potrebščine najpogosteje kupujejo takoj po koncu šole in zadnji teden avgusta ter v začetku septembra. Potrošniki pa seveda ne kupujejo le šolskih potrebščin, saj šolarji danes uporabljajo tudi računalnike, e-bralnike, tablice, glasbene predvajalnike in pametne telefone. To pa pred novim šolskim letom družinske proračune še dodatno obremeni.

Posojila so slaba rešitev

Kako starši financirajo nakupe pred začetkom šolskega leta, smo vprašali tudi nekaj bank. V poletnih mesecih so imeli v Sparkasse za petino večje povpraševanje po posojilih za prebivalce kot v enakem obdobju lani. Da letos kreditiranje raste, ugotavljajo tudi v NKBM. V SKB letos v primerjavi z minulimi leti opažajo večje povpraševanje po potrošniških posojilih. V UniCreditu je zanimanje za posojila na enaki ravni kot minula leta, v NLB pa avgusta po navadi odobrijo manj osebnih posojil kot septembra.

»Strošek nakupa šolskih potrebščin je že vnaprej znan in vsako leto pričakovan. Višina nas res lahko preseneti, vendar vsak ve, da bo s prvim septembrom treba otroku priskrbeti šolsko torbo, copate, učbenike, delovne zvezke, zvezke, pisala. Torej lahko oziroma bi morali že od oktobra dalje razmišljati, kako bomo prihodnje leto kupili vse potrebno za otrokovo nemoteno delovanje v okviru šolskih dejavnosti,« razmišlja samostojni finančni svetovalec Andrej Barle.

Najemanje bančnih posojil je, ocenjuje, za starše slaba rešitev, saj banke takšna (nujno potrebna) kratkoročna posojila močno zasolijo: »Če ne gre drugače, naj se starši o vrsti posojila posvetujejo s svojim bančnim referentom. Naj ne pozabijo omeniti, da so zanesljiva in lojalna stranka, in povedo tudi, kakšno ponudbo so dobili pri konkurenčni banki.« Če se že odločijo za povišan limit, ga je treba čim prej po nakupu znižati na prvotno vrednost, ali ga ukiniti. »Seveda je mogoče nakup opraviti tudi z obročnim plačevanjem s karticami. V tem primeru mora vsak preveriti, kakšni so stroški tovrstnega plačevanja s kreditnimi karticami, kot so mastercard, visa, diners club.«