Zagotovo je bil to šok za vse nas. Neprimerno bi bilo, če bi se igralci vmešavali v to, kar se dogaja zunaj igrišča. Želeli smo si, da bi nas vodil Aleksandar Đikić. Ampak moramo spoštovati tudi drugačno odločitev košarkarske zveze. Naša naloga je, da damo na igrišču vse od sebe in predstavljamo državo na najboljši možen način.
O Đikiću ste imeli vedno visoko mnenje. Kako je vplival na vašo kariero?Od samega začetka v Partizanu je bil eden trenerjev, s katerimi sem najbolj napredoval. Takrat je bil še pomočnik in je veliko z menoj delal individualno. Veliko sva se pogovarjala, se družila, potem kratko obdobje tudi v Olimpiji. Vseskozi sva ostajala v stiku. Žal mi je, da se je tako razpletlo, ampak ne moremo pomagati.
Kaj ni bil on eden od razlogov, da ste se vrnili v reprezentanco?Ja. Hotel sem pomagati ravno zato, ker je bil on selektor, čeprav sem že prej rekel, da ne bom več igral. Lani zaradi družinskih zadev reprezentanci nisem mogel pomagati, zdaj ji lahko.
Bo imela tekma proti Sloveniji za vas poseben naboj?Zagotovo bo. Seveda si želim premagati Slovenijo.
Klubsko kariero boste nadaljevali v Italiji.Grem v ekipo z vizijo, ki ima dobro mešanico mlajših in starejših igralcev. Imamo tri talente, ki so člani mlajših reprezentanc in kotirajo visoko v Evropi. Upam, da bomo starejši skupaj z njimi dosegli dober rezultat in spisali lepo zgodbo.
Izbirate klube tudi glede na to, koliko so oddaljeni od vašega doma v Ljubljani?Da. To počnem že zadnjih nekaj let, kajti želim biti čim bližje družini. Lani sem bil v Zagrebu, kar je bilo za družino zelo dobro.
Bi si želeli tudi igrati doma, v Olimpiji?Zagotovo. A se mi zdi, da so malo pozabili name.
V kakšnem odnosu ste z Olimpijo?V zelo korektnem. Po drugi strani se zdi, kot da se malo bojijo, da bi me poklicali.
Ste predragi za njih?Ne. Ne vem, za kakšne razloge gre.
Ko je bil trener Olimpijo Aleš Pipan, ste želeli trenirati z njimi, pa vam niso dovolili, kajne?Ni nobene zamere. Pipan zgolj ni hotel, da bi trenirali z ekipo igralci, ki niso imeli podpisanih pogodb z Olimpijo. Nisem bil jezen in njegovo odločitev spoštujem. Povsem razumljivo je, da je želel imeti na treningih le igralce s pogodbo. Potem sem treniral s Heliosom.
Imate občutek, da vodstvo Olimpije goji zamero, ker ste pred leti skupaj s Sašem Ožboltom tožili klub?Mogoče. Toda Olimpijo je tožilo kakšnih petdeset igralcev. To je malo licemersko. Do naju z Ožboltom so imeli odnos bolj tako tako. Čeprav se je Ožbolt z glavo metal na teren. Mislim, da to ni korektno. A ko igra Olimpija, sem vedno v prvi vrsti in ostajam prvi navijač. Veliko mi je dala, jaz pa sem ji veliko vrnil.
Kaj menite o politiki kluba, ki ima vse več mladih in domačih igralcev? Je to prava pot iz dolgov?Mislim, da je. Tudi Cibona ima podobno zgodbo. Zagrebčani so si malo že opomogli. Sklenili so pogodbe z upniki. Upam, da bo šla Olimpija v podobno smer in da bo mlade igralce porinila v ospredje. Upam, da ne bodo preveč obremenjeni z rezultati. Če greš po drugačni poti, ne moreš pričakovati istega rezultata, kot če bi ekipo sestavili z veliko denarja.
Kako ocenjujete kakovost slovenske reprezentance v primerjavi z minulimi leti?Precej igralcev je istih, skupaj rastejo v zadnjih letih. Jure Zdovc dela dobro delo s trenutno reprezentanco. Vsi igralci so dobili svojo vlogo in jo opravljajo, kot jo morajo. Igrajo zelo dobro, srčno, borbeno. Z Goranom Dragićem bi bila kvaliteta še višja, kar pa nadomeščajo z drugimi stvarmi.
Zdovca dobro poznate. Vam bo to pomagalo pred tekmo proti Sloveniji?Jure je po miselnosti zmagovalec in ne dovoli pesimističnega razmišljanja. Je zelo uspešen trener. Verjamem, da so tudi igralci to začutili in mu sledijo.
Boste po evropskem prvenstvu še igrali za makedonsko reprezentanco?Rekel sem, da bo letošnje prvenstvo zadnje. A se vsako leto nekaj zgodi, da pridemo pomagat starejši igralci. Z 90-odstotno gotovostjo lahko rečem, da bo po tem evropskem prvenstvu konec moje reprezentančne kariere. Kmalu bom star 36 let.
