Ko takole opazujem prvošolsko vzhičenost, nehote pomislim na delo, ki se ga človek loti, ko začne postavljati novo podjetje. Veselje se srečuje z negotovostjo, občutek majhnosti z grandioznimi sanjami in vse skupaj je tako hektično, da ne veš, ali bo Zemlja še okrogla, ko se prvi val navdušenja pomiri. Občutki prvega šolskega dne so tako zelo podobni pogosto pojavljajočim se občutkom, ki spremljajo delo v startupu, da se nenadoma ne čudim več dejstvu, da smo lani med pustnimi šemami prav v enem izmed slovenskih globalno usmerjenih inovativnih tehnoloških podjetij – torej startupov – lahko našli zmagovalnega prvošolčka.
Kakor v tradicionalnem šolskem sistemu znova postaneš prvošolček vsakič, ko se povzpneš na naslednjo izobraževalno raven, tako tudi v hitrorastočem zagonskem podjetju s starostjo in kilometrino predvsem premaguješ vedno nove izzive. Podjetje je tako lahko zagonsko precej dolgo, preden doseže točko, ko izdelek najde trg in poslovni model dokaže svojo stabilnost.
Pogosto me vprašajo, kaj je to start-up, in najraje jim citiram definicijo, ki jo je Eric Ries leta 2010 zapisal na svojem blogu o lekcijah iz preteklega desetletja podjetniškega življenja (Start up lessons learned, kasneje tudi v knjižni izdaji): »Start up je človeška ustanova, zasnovana zato, da na trg dostavi nov izdelek ali storitev pod pogoji skrajne negotovosti...« Potem pa z dramatičnim časovnim zamikom dodam: »Ko ne boste več start-up, boste to vedeli.«
Ni diplome, ni zaključka, ki bi bil za vse enak. Tudi učna pot ni vnaprej definirana. V startupu se vsi člani ekipe učijo bolje spopadati z novimi izzivi, tako da je pridobivanje novih veščin in znanj tako samoumevno kot menjava dneva in noči. Kultura, ki jo razvijajo zagonska podjetja po vsem svetu, je ponotranjila prepogosto uporabljano frazo vseživljenjskega učenja in v njej odkrila novo svobodo, nov »službeni priboljšek« in novo konkurenčno prednost.
Ljudje, ki smo delali in delamo v zagonskih podjetjih, pa vemo, da je iskanje vedno težjih izzivov nenasitljiva navada, ki te naredi pogumnejšega in pametnejšega, tudi če se odločiš za popolnoma svojo pot.
In kaj je lahko naslednji korak (države)?
Mogoče je to podpora mladim, ki se v programih, kot so denimo Ustvarjalnikovi podjetniški krožki, ki po slovenskih šolah urijo dijake v veščinah, s katerimi bodo pogumno stopali novim izzivom naproti in dosegali vedno boljše rezultate na poti, ki si jo izberejo za svojo prihodnost.
Mogoče je to učenje nečesa popolnoma novega. Prav iz zgoraj opisanih startupovskih voda je v Novem mestu vzklila šola sodobnih digitalnih veščin – SmartNinja.si, ki organizira tečaje tako za začetnike kot profesionalce, ki bi radi delali v start-up podjetjih ali pa vsaj po startupovsko. Učenje je vendarle lažje z mentorjem in sošolci, zato ne oklevajte predolgo, preden se spopadete z novimi izzivi, kar nekaj različnih tečajev je namreč odprtih prav zdaj.
Gaja Zornada je mednarodno dejavna podjetnica, newyorška povratnica, soustanoviteljica zaposlitvenega portala StartupJob.si in servisa za inovativno tehnološko skupnost InternetWeek.si.
