Segrevanje ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov je prekletstvo in priložnost hkrati. Topeči se led ob tečajih in povišane temperature grozijo svetu s poplavitvijo obmorskih krajev in pogubnimi sušami, hkrati pa odpirajo nove plovne poti na Arktiki in možnost izkoriščanja tamkajšnjih naravnih bogastev, ki jih do zdaj čuval ledeni oklep. Da ZDA ne bi zaostajale pri dostopu do teh virov, je včeraj ameriški predsednik Barack Obama v Sewardu – slikovitem aljaškem mestu, poimenovanem po Lincolnovem državnem sekretarju, ki je kupil Aljasko od Rusije – napovedal pospešene nakupe težkih ledolomilcev. Premaknil je tudi načrte za rutinsko zagotavljanje plovnih poti v arktičnih vodah z leta 2022 na 2020 in napovedal posodobitev tamkajšnjih zemljevidov in raziskavo tranzitnih plovnih poti v Beringovem prelivu in Aleutih. ZDA trenutno močno zaostajajo za Rusijo, ko gre za arktično floto, saj njihova obalna straža od nekdanjih sedmih ledolomilcev lahko uporablja samo še tri, le eden pa sodi v razred tako imenovanih težkih ledolomilcev, kakršnih ima Rusija kar 40, še 11 pa jih gradi oziroma načrtuje.
Podnebne spremembe so »tu in zdaj«
Obama, ki je med tridnevnim obiskom na Aljaski načrtoval sprehod po izginjajočem ledeniku Exit pri Sewardu in ogled fjordov z naraščajočo vodno gladino v nacionalnem parku Kenai, je v ponedeljkovem govoru med drugim opozoril, da klimatske spremembe niso oddaljen problem, ampak »se dogajajo tukaj in zdaj«. Ker se podnebje spreminja hitreje kot naše soočanje s spremembami, se ameriški predsednik boji, da bo svet prepozen pri ukrepanju. Tistim, ki postavljajo pod vprašaj človekov vpliv na podnebje, je sporočil, da so v svoji nejeveri vse bolj osamljeni, poudaril pa, da mora biti letošnje leto tisto, ko bo svet končno dosegel dogovor za zaščito našega planeta, pri čemer je govoril o bližajoči se podnebni konferenci v Parizu.
Obamova dramatična opozorila so zvenela nekoliko v nasprotju z nedavnimi odločitvami Bele hiše glede posegov v občutljivo arktično okolje. V prejšnjih letih je njegova administracija zaprla dele Aljaske za iskanje nafte in plina, na koncu pa na jezo okoljevarstvenikov klecnila pred močnim energetskim lobijem in gigantu Shellu dovolila vrtanje ob severnovzhodni obali te zvezne države. Pri tem je imela tudi njeno podporo, saj je od izkoriščanja naravnih virov odvisno gospodarstvo Aljaske.
Odločajo dejanja
Da je Obama usodno spodkopal osnovni namen obiska na skrajnem severu države, je menil vodilni ameriški okoljevarstveni aktivist Bill McKibben. Na pariški konferenci, namenjeni zmanjšanju naložb v fosilna goriva, je dejal, da je nemogoče resno jemati Obamo ali katerega koli drugega voditelja, ki v govorih zatrjuje, da problem podnebnih sprememb obravnava resno, hkrati pa dovoli odpiranje novih naftnih polj na Arktiki, ki so jo pomembni znanstveniki identificirali kot enega redkih območij, v katera se ne sme posegati, če hočemo doseči podnebne cilje.
Obama je že v tedenskem nagovoru minulo soboto dal vedeti, da je seznanjen s kritikami glede Shella in dodal, da deli skrbi glede vrtanja na Arktiki, a je hkrati zatrdil, da je njegova administracija zagotovila, da se slednje opravlja pod najvišjimi možnimi varnostnimi standardi.
