Kot gobica za posodo ali naravni botoks
Župan ajdovske občine Tadej Beočanin pojasnjuje, da sta kontrolna nasada za poskusno uvajanje novih kmetijskih vrst nastala v želji po iskanju novih priložnosti za vipavske kmete. »Najbrž so se vrtičkarji s katero od teh rastlin že srečali, tržno pa se z njimi ni ukvarjal še nihče.« V kontrolnih nasadih želijo preveriti, kako se te kulture obnesejo v neprijaznih vremenskih razmerah ter ali bi trg sprejel večjo količino katere od rastlin za nas nenavadnih okusov. Denimo kivano ali afriška kumara ima okus, ki naj bi spominjal na mešanico banane, limone in melone.
Zanimive lastnosti ima tudi buča lufa, ki ni le jestvina, temveč se jo posušeno lahko uporablja kot gobico za pomivanje posode. Med obiskovalkami nasada pa se je razleglo navdušenje, ko so izvedele, da jedilni oslez oziroma okra domnevno deluje kot naravni botoks in naj bi ga v ta namen uporabljala že Kleopatra. Poleg tega je iz posušenih zrn te rastline mogoče pripraviti kavni nadomestek.
V neugodnih vremenskih razmerah
Kot razkriva Rajko Črv iz Kmetijske svetovalne službe Ajdovščina, površine, kjer so zasnovali poskusna nasada, predhodno niso bile obdelane, saj so tik ob Hublju in polne kamenja. »Parcele je bilo treba očistiti, ograditi in postaviti namakalni sistem.« Kmetovalec Štefan Kobal dodaja: »Rastline so tu posejane tako, da so povsem na udaru vremena, saj na tem mestu najbolj piha v celotni Vipavski dolini. Kljub vsemu smo imeli dober pridelek. Če so rastline tukaj uspevale, bodo tudi na drugih bližnjih lokacijah.«
Obrodile so čisto vse rastline, morda so neugodne vremenske razmere, predvsem burja in štiri vročinska obdobja, še najslabše vplivale na nekoliko bolj krhko mehiško kumaro. Z najboljšim pridelkom in največjo maso pa so se izkazale lubenice, saj je na kvadratni meter zraslo 0,7 lubenice, njihova povprečna teža pa znaša 8,5 kilograma. »Lubenica je med našimi pridelki tržno najzanimivejša, saj jo vsi poznajo, vendar je je na trgu za zdaj dovolj,« analizira Rajko Črv, ki postreže še s podatkom, da se preostale poskusno uvedene vrste v slovenskih trgovinah precej slabo prodajajo, nekaterih, kot je že omenjena mehiška kumara, pa pri nas sploh ni na voljo.
Plodovi, ki so na občinski njivi zrasli brez kakršnih koli dodatkov, niso namenjeni za prodajo, temveč so jih za zdaj podarili lokalnemu vrtcu in domu za ostarele, uporabljajo pa jih tudi že v kuhinji hotela Gold Club Ajdovščina, saj gostinci vselej iščejo nove okuse in kombinacije. »V prvi vrsti se nam zdi pomembno, da ljudje te rastline spoznajo,« sklene Kobal, ki še pojasni, da za gojenje tovrstnih kultur ni potrebno nikakršno posebno znanje, obenem pa so za obdelavo tudi nezahtevne, saj jih ne napada veliko naravnih sovražnikov.
