Dober mesec je minil od izbruha arbitražne afere, po katerem je slovenski premier najprej štirikrat poskušal na telefon priklicati hrvaškega kolega, a brez uspeha, ta pa je po hrvaškem odstopu od arbitražnega sporazuma potem neuspešno pisno predlagal srečanje s Cerarjem. Včeraj pa sta se vendarle sešla. Neformalno, za pol ure, ob robu dunajskega srečanja o zahodnem Balkanu, v nekdanji zimski rezidenci Habsburžanov.
Brez zbližanja stališč
Glede na vse dogodke zadnjega časa je rezultat pogovorov na štiri oči v Hofburgu pričakovan, vsaj kar se tiče arbitraže: državi bosta vztrajali pri svojem, Slovenija pri nadaljevanju arbitražnega postopka, Hrvaška pri odstopu od arbitražnega sporazuma. »Ni nama uspelo zbližati stališč,« je po pogovorih na štiri oči novinarjem povedal Miro Cerar in dodal, da sta predstavila vsak svojo argumentacijo. Milanović pa je rekel, da sta se pogovarjala, ne pogajala, in da so stališča obeh držav jasna, da pa arbitražni spor ne bi smel »motiti dobrih odnosov« med državama in premierjema osebno.
Pričakovano je Slovenija (bržkone pa tudi Hrvaška) vrh na Dunaju izkoristila za predstavljanje svojega stališča do arbitraže drugim državam. Cerar, ki se je med drugim pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, je potrdil, da je Slovenija predstavljala svoje stališče. »Mi pričakujemo, da bodo vse države podprle to, da se sporazum izvaja do konca in da bo sprejeta razsodba... Prepričani smo – in mislim, da imamo tu tudi veliko pravih somišljenikov –, da hrvaška odločitev ni odločitev, ki bi bila v tem primeru prava oziroma sprejemljiva,« je dejal premier.
Zakaj Slovenija ne spodbija legalnosti prisluhov
Zunanji minister Karl Erjavec se je s hrvaško kolegico Vesno Pusić le pozdravil, ker sta pogovore prepustila premierjema, je dejal. Se je pa o arbitraži zelo neformalno pogovarjal s številnimi drugimi kolegi: »Vsi podpirajo nadaljnje delo arbitražnega sodišča in soglašajo, da je treba spoštovati arbitražni sporazum. Mislim, da gredo stvari v smer, kot si želimo.« Dodal je, da sogovorniki ne razumejo, zakaj Slovenija ne spodbija legalnosti prisluhov slovenskima arbitru in agentki. Erjavec je odvrnil, da je razlog 10. člen arbitražnega sporazuma, ki pravi, da se morata strani izogniti vseh dejanj in izjav, ki bi lahko še zaostrile spor ali ogrozile delo sodišča.
Predsednik arbitražnega sodišča ima po odstopu slovenskega in hrvaškega arbitra zdaj nalogo, da imenuje dva nova, potem pa bo sodišče odločilo, ali nadaljevati delo, oziroma presodilo, da tega ne more. Hrvaška trdi, da je slovenski arbiter naknadno vlagal dokumente v spise in s tem kompromitiral celotno dokumentacijo sodišča. Slovenija trdi, da je mogoče zlahka ugotoviti, ali je to res.
