Ko je Ukrajino lani zajela kriza, je v nekaterih političnih krogih Evrope, tudi slovenskih, nastal resen premislek, ali lahko na podobno kaotično pot zaradi pomanjkanja evropske pozornosti krenejo tudi razmere na zahodnem Balkanu. Iz tega se je porodila ideja o vsakoletni konferenci z najvišjo udeležbo, na kateri bi regiji pod taktirko vplivnih članic EU sporočili, da je evropska perspektiva živa in jo je treba graditi tudi na medsebojnem sodelovanju. Vajeti pobude je v roke vzela najmočnejša evropska političarka Angela Merkel ob sodelovanju Francije in Avstrije ter še dveh članic EU, Slovenije z njeno regionalno pobudo Proces Brdo, ki se mu je potem priključila še Hrvaška.
Lani so se premierji, zunanji in gospodarski ministri enajstih držav prvič srečali v Berlinu in se med drugim dogovorili za še štiri takšna letna srečanja. Drugo bo jutri na Dunaju. Gostil ga bo avstrijski kancler Werner Faymann, med drugimi pa bosta prišli tudi nemška kanclerka Merklova in podpredsednica evropske komisije Federica Mogherini. S slovenske strani se ga bodo udeležili premier Miro Cerar, zunanji minister Karl Erjavec ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
V kabinetu predsednika vlade pravijo, da je mogoče tudi neformalno srečanje s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem. Kolikor je znano, stikov med premierjema ni bilo od julijskega izbruha afere okoli arbitraže, razen pisem, ki so romala iz Zagreba in Ljubljane.
Prvi mejni sporazum na območju bivše Jugoslavije
Osnovna ideja vrha je krepitev regionalnega sodelovanja z reševanjem najbolj perečih dvostranskih vprašanj, denimo med Srbijo in Kosovom ali Makedonijo in Grčijo (slednja na vrhu ne sodeluje). Danes, ko poteka manj formalni del vrha, sta Črna gora ter Bosna in Hercegovina tako na Dunaju podpisali meddržavni sporazum o meji. To je sploh prvi takšen sporazum med naslednicami Jugoslavije. Niti ta sicer ni bil dosežen brez zapletov zaradi zahtev manjšega dela strokovne javnosti v BiH po dostopu do morja na območju Sutorine v zalivu Boka Kotorska, kar se potem ni zgodilo. Za podpis sporazuma na Dunaju se je zavzel avstrijski predsednik Heinz Fischer.
Osrednje ideje vrha so tudi krepitev demokracije in boja proti korupciji ter doseganje boljših gospodarskih rezultatov z uresničevanjem skupnih projektov na področjih energetike in infrastrukture, zlasti cestnih povezav. A pred tokratnim srečanjem je v ospredje stopilo vprašanje migrantov, ki po tako imenovani balkanski poti v velikem številu prihajajo od Grčije prek Makedonije v Srbijo, pričakuje pa se tudi usmeritev proti Hrvaški in naprej proti Sloveniji in njeni zunanji schengenski meji. Pričakovati je pobude za evropsko pomoč državam v regiji pri soočanju z migrantskim valom.
Interpretacije o arbitraži
V kabinetu predsednika vlade pravijo, da bo Slovenija na vrhu veliko pozornosti namenila tematiki pomoči mladim v regiji, kar je njena pobuda, ki je nastala v okviru procesa Brdo. V ozadju pa je pričakovati tudi neformalne pogovore o arbitraži o meji. Slovensko-hrvaški arbitražni sporazum je pred afero veljal za zgled reševanja mejnih sporov, ki jih v regiji ne manjka, in so ga kot takšnega sprejemali tudi v tujini. Zdaj se tako obeta dolgo trajajoči zakulisni diplomatski boj za interpretacijo med Hrvaško, ki je zaradi afere napovedala odstop od arbitražnega sporazuma, in Slovenijo, ki se zavzema za nadaljevanje arbitraže in jo bo bržkone zagovarjala kot model, ki je še naprej primeren za regijo.
Na Dunaju bodo poleg naštetih sicer še predstavniki Srbije, Kosova, Makedonije, Albanije in letos prvič Italije.
