Medtem ko Paloma čaka na svež kapital, ki bi dolgoročno rešil njen težak finančni položaj, se na njenega predsednika uprave Tadeja Gosaka zgrinjajo očitki o domnevnih nepravilnostih pri izplačilu njegove lanskoletne plače. Gosak naj bi namreč prejel nagrado, za katero ni bilo ustrezne podlage.
Merila za izplačilo variabilnih prejemkov niso bila določena
Na seji nadzornega sveta marca lani je predsednik nadzornega sveta Palome Boštjan Gorjup predlagal, da se Gosaku izplača variabilni del plače v višini 10.000 evrov. Čeprav nadzorni svet kriterijev za Gosakovo delo v letu 2013 sploh ni sprejel, je Gorjup izplačilo nagrade po naših informacijah utemeljil z dosežki predsednika uprave v prvih petih mesecih (vodenje Palome je Gosak prevzel avgusta 2013), ko je Paloma ustvarila 1,3 milijona evrov dobička iz poslovanja. Toda to je v nasprotju s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom, ki ureja plače menedžerjev v državnih podjetjih. Zakon namreč med drugim določa, da mora biti variabilni del prejemkov odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti. Da ta merila niso bila določena, je nadzornikom lani pojasnil tudi Gorjup.
Po Lahovnikovem zakonu znaša najvišja osnovna plača predsednika uprave v družbah v državni lasti petkratnik povprečne plače zaposlenih. Variabilni del plače lahko znaša največ trideset odstotkov osnovnih izplačil v posameznem letu. Iz lanskoletnega poročila Palome je razvidno, da je Gosak lani prejel 90.176 evrov bruto plače in 7671 evrov drugih prejemkov. Po pojasnilih iz Palome bruto plača vključuje osnovno plačo, variabilni del in znesek za rezervacije v skladu z računovodskimi standardi. V dodatnih 7671 evrov so všteti še povračilo potnih stroškov, stroškov prehrane na delu, bonitete za kolektivno nezgodno zavarovanje in bonitete za službeno vozilo. Ker je sodeloval v prodajni komisiji za Palomo, je Gosak lani prejel še 2640 evrov. V Palomi so pojasnili, da ta prejemek ni vezan na poslovanje družbe in se zato ne uvršča v kategorije, ki jih določa Lahovnikov zakon.
Po podatkih Palome je povprečna bruto plača v družbi leta 2013 znašala 1357 evrov, kar pomeni, da Gosakova osnovna plača ne bi smela biti višja od 81.420 evrov, če k temu prištejemo še variabilni del, pa ne bi smela presegati 106.000 evrov. To pomeni, da znesek, ki ga je lani skupaj prejel Gosak, ne presega zakonsko določenega zneska. Toda njegovi prejemki razburjajo male delničarje Palome. Ti so se obrnili na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki po Lahovnikovemu zakonu bdi nad plačami vodstvenih delavcev v družbah v pretežni državni lasti. Prijavo o nepravilnostih v družbi so naslovili tudi na Slovenski državni holding (SDH) in komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).
Gospodarsko ministrstvo še pridobiva pojasnila
Tako v Palomi kot Gorjup so prepričani, da je Gosak lani prejel plačo v skladu z zakonodajo. Na gospodarskem ministrstvu pa so nam včeraj pojasnili, da so Gorjupa pozvali, naj posreduje obrazložitev vseh izplačil Gosaku. »Naredili bomo vse potrebno za zagotavljanje prejemkov z zakonom,« so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Dodali so, da bi bil »kakršen koli dodaten komentar zaradi aktualnega celovitega pridobivanja pojasnil preuranjen«. V Palomi pa so nam zatrdili, da jih je ministrstvo z dopisom obvestilo, da kršitev ni bilo.
Zaradi tehnološke zaostalosti sicer Paloma načrtuje dokapitalizacijo družbe. Kot smo razkrili v Dnevniku, je vodstvo družbe že na podlagi nezavezujočih ponudb ekskluzivno pravico za dokapitalizacijo podelilo Abris Capitalu, ki je pred meseci v Romuniji že prevzel Palominega konkurenta Pehart Group, medtem ko preostalim petim ponudnikom sploh ni omogočilo poglobljenega skrbnega pregleda družbe. In to čeprav naj bi se višina ponudb za dokapitalizacijo in nakup delnic razlikovala le za deset odstotkov.
Na današnji skupščini, na kateri bodo delničarji med drugim odločali o vnovičnem mandatu Gorjupa za člana nadzornega sveta, točke o dokapitalizaciji ni na sporedu. Kot so pojasnili na SDH, želijo pred dokončno odločitvijo o povečanju osnovnega kapitala preučiti vse potrebne okoliščine in vidike postopka povečanja osnovnega kapitala zato, da bi na skupščini lahko sprejeli ustrezno odločitev.
