Zeleni načrt za nov EKS – Od besed k dejanjem

Kakšen naj bo energetski koncept Slovenije (EKS)? Ministrstvo za infrastrukturo je poslalo v javno razpravo smernice za nov energetski sistem v Sloveniji. V usmeritvah povzema obveznosti iz EU in predlaga prehod gospodinjstev na 100-odstotne obnovljive vire do leta 2055, predvideva nadaljnjo rabo jedrske energije po letu 2043 za proizvodnjo elektrike in seveda zmanjšanje emisije TGP za 80–85 odstotkov v istem obdobju

EU se je odločila za 40-odstotno zmanjšanje emisije TGP do leta 2030 in za 80-odstotno zmanjšanje do leta 2050. Ker predstavljajo emisije fosilnih goriv v skupnih emisijah 88 odstotkov vseh emisij, to pomeni, da je potrebno do leta 2050 zamenjati praktično vsa fosilna goriva z OVE. V energetskem zakonu EZ-1 je med ostalimi cilji naveden tudi prehod na nizko ogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih tehnologij. V Svežnju za energetsko unijo je med ostalim rečeno: »Če želimo doseči svoj cilj, moramo opustiti gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih, gospodarstvo s centralizirano oskrbo z energijo na podlagi ponudbe, ki je odvisna od starih tehnologij in zastarelih poslovnih modelov.« To pomeni, da tudi jedrska usmeritev ni več prioritetna, saj predstavlja visoko centralizirano oskrbo z elektriko.

V skladu z usmeritvami, ki so dobro zastavljene, razen JE, smo pripravili predlog energetskega koncepta Slovenije, ki je sonaraven in osnovan na šestih osnovnih načelih: 1) vir energije mora biti neomejen in razpoložljiv povsod v Sloveniji; 2) nosilci energije ne smejo povzročati emisij TGP; 3) energija mora biti na voljo v vsakem času in v vseh oblikah; 4) nov energetski sistem mora uporabljati obstoječo infrastrukturo; 5) v prehodnem obdobju morata paralelno delovati oba sistema; 6) mora biti konkurenčen ob vključevanju v tržno ceno fosilnih goriv vseh »eksternih« (nepriznanih) stroškov, ki jih povzročajo. Spremljati mora tudi pričakovane demografske spremembe v Sloveniji, ko bomo v letih 2050–2060 soočeni z velikim zmanjšanjem števila delovnih ljudi starih med 20 in 65 let.

Ideja o sonaravnem energetskem sistemu je bila predstavljena prvič leta 1989 in nato v letih 1990, 1992 (Petrol). Leta 2015 maja je bila objavljena v razširjeni obliki v mednarodni recenzirani reviji Energy & Buildings in doživela v slabih dveh mesecih nad 270 posnetkov.

Hrbtenico sistema predstavljajo štirje osnovni nosilci energije: elektrika iz OVE, plinasto gorivo – bio in sintetični metan, tekoče gorivo – sintetični metanol (oba iz biomase in vodika iz elektrolize vode s pomočjo viškov solarne elektrike) in trdno gorivo les, ki predstavlja danes klasično uporabo OVE. Razlog za izbiro metana in metanola je v tem, da sta metan in metanol (metilni alkohol) edini organski spojini, ki vežeta na en atom ogljika štiri atome vodika. V prehodnem obdobju pričakujemo tudi uporabo etanola, dimetiletra ali sintetičnega dizla iz biomase.

Sistem izpolnjuje vseh 6 zahtev za sonaravnost in je primeren za vse države sveta. Bistvo predlaganega sistema je, da zagotavlja kroženje organskega ogljika v energetskem sistemu in postaja s tem del prihodnje krožne ekonomije.

Sistem omogoča:

• Postopen in popoln prehod na OVE z uporabo zdajšnje infrastrukture (daljnovodov, plinovodov, produktovodov) in njene modernizacije.

• Souporabo fosilnih goriv v prehodnem obdobju.

• Postopno gradnjo razpršene proizvodnje elektrike z majhnimi letnimi vlaganji in takojšnjim vračanjem vloženega kapitala (v nasprotju z velikimi TE ali JE).

• Ustvarjanje velikega števila novih delovnih mest za obdobje najmanj 30 let.

• Rešuje problem akumulacije sončne elektrike.

• Normalen prehod tovornega transporta v novi sistem, saj se tehnologija motorjev ne spreminja, ampak samo prilagaja.

• Zagotavlja neomejene količine energije lokalno ali regionalno za industrijo, široko rabo in transport.

Koliko energije potrebujemo?

V končni rabi potrebujemo v Sloveniji zdaj letno okoli (plan v EB SI za leto 2015) 199 PJ/a energije ali v drugih enotah 55,3 TWh/a. Ob ustrezni razporeditvi lahko s to količino zagotovimo dovolj energije za industrijo in za visoko kakovost življenja. Zaradi sprejetih in prihodnjih programov učinkovite rabe energije lahko dolgoročno načrtujemo v Sloveniji »ničelno rast končne energije« od leta 2016 do 2050 v količini 190 PJ/leto (52,78 TWh/leto).

Ali jo lahko pokrijemo z OVE?

Količina sončne energije, ki obseva letno Slovenijo po meteoroloških podatkih (ARSO) je 84.120 PJ/a (23.380 TWh/leto). Pri naši predvideni letni potrebi 190 PJ končne energije je to komaj 0,22 odstotka energije sončnega obsevanja, ki pade na Slovenijo. Za rast rastlinstva se uporabi 3–6 odstotkov ali 2.524–5.047 PJ, ostalo za uparjanje vode in segrevanje zemlje in zraka. V biomaso se torej letno pretvori med 13–25-krat več energije, kot jo potrebujemo. Seveda moramo vedeti, da velika količina biomase zgnije in pri tem se del energije in nastali CO2 vračata v atmosfero. Poleg energije sonca imamo na voljo še geotermalno energijo, ki jo lahko prištevamo med OVE in je v Sloveniji ocenjena na 12.000 PJ (tehnični potencial).

Za realizacijo so na voljo vse tehnologije, katerim drastično padajo tudi cene. Po grobih analizah in prvih ocenah bi potrebovali v letu 2050: 75 PJ/a v industriji, 70 PJ/a v prometu in 45 PJ/a v široki rabi. Močno se poveča raba energije v industriji zaradi robotizacije in zmanjša potrebna energija v gospodinjstvih zaradi učinkovite rabe in zamenjave tehnologij. Načrtovano potrebno energijo predstavljajo:

- elektrika iz obnovljivih virov energije v količini ~ 26,5 TWh/a (zdaj jih proizvedemo skupaj 16,76 TWh (bruto),

- 1920,4 kt biometanola ali 558 kt sindizla, predvsem za promet in

- ~1,7 milijarde Sm3 bio- in sintetičnega metana (zdajšnja poraba naravnega plina je okoli 800 milijonov Sm3/a) in 656 kt lesa.

Ocenjujemo, da bi leta 2015 še vedno uvažali okoli 15 odstotkov fosilnih goriv (za mednarodni promet).