Ljubezen do bližnjega ni malenkostna in ne pozna meja

Sama božja previdnost je raj pod Triglavom obdala z vencem katoliških dežel, da bi Slovenijo ljubile, kakor ljubijo sebe. »Tako rad te imam, da bi te kar pojedel!« ni le odmevalo od morja do gora, ko sta se objela meč in križ, ampak se je tudi dogajalo – s prebavnimi motnjami vred. Zato od dobrohotne in rahločutne sosede lahko pričakujemo vsaj vbogajme, ki se imenuje stik z vesoljnimi svetopisemskimi vodami, zakaj ljubezen do bližnjega ni malenkostna in ne pozna meja. A zgodi se, da tisti, ki ima obilo božjega blagoslova, roke pobožno sklene v molitev, da se naklonjenost od zgoraj ne bi dotaknila sosedov, drugih in drugačnih. Zato se bo tudi arbitražni sporazum težko prebil skozi samo »naše valove in zalive«...