Proč s kolesarskimi čeladami
Kolesarske čelade so »skrajno neuporabne ob trčenju z motornimi vozili«, so »neučinkovite« in »odvračajo od kolesarjenja«. Do tega so se dokopali Avstralci, in to kar v posebni senatni komisiji pod vodstvom libertarnega Davida Leyonhjelma, ko se je lotila tamkajšnje zakonodaje in ji dodala vzdevek države pestunje (»nanny state laws«). Komisija, ki se je poglobila v mnenja zdravnikov, prometnih strokovnjakov in tudi samo statistiko kolesarskih nesreč, se je na koncu strinjala, da je nošenje čelade »dolgočasno in smešno« ter da kolesarja varuje edinole pred plačilom kazni. Avstralija je namreč kot prva država uvedla obvezne kolesarske čelade v vseh zveznih državah in teritorijih že v letih 1990 do 1992, sledili sta ji le še Nova Zelandija in ameriška zvezna država Washington, medtem ko s kolesarji prepredene države, kot sta Danska in Nizozemska, za nameček ugotavljajo, da je peščica po svoji volji očeladenih kolesarjev statistično mnogo bolj izpostavljena poškodbam kot preostanek kolesarske populacije. Zdravnica Lisa Parker je tako senatno komisijo prepričevala, da obvezna nošnja čelade naciji bolj škodi, kot koristi. »Dokazljivo je, da širše vpliva na zdravje prebivalstva, saj odvrača od (kolesarske) rekreacije,« trdi. John Trueman z medicinske fakultete na avstralski nacionalni univerzi pa ob ugotovitvi, da v nesrečah z motornimi vozili ne ponujajo nobene zaščite, dodaja, da za nameček dajejo tako kolesarju kot vozniku lažni občutek varnosti. Podatki avstralskega statističnega urada kažejo, da redno kolesari okoli 1,15 milijona oziroma 6,2 odstotka Avstralcev, druge študije pa, da je število poškodb glave po uvedbi čelad upadlo. Chris Rissel, profesor javnega zdravstva s sydneyske univerze, je do tega podatka skeptičen, pripisuje ga zmanjšanju števila kolesarjev. Menda bi jih bilo vsaj 15 odstotkov več, če čelada ne bi bila obvezna.