Velik del trenutnega dogajanja na finančnih trgih je v preteklih mesecih sprožil opazen padec kitajskih delniških trgov, ki pa se jim je v preteklem tednu pridružil še padec vrednosti kitajske valute juan proti ameriškemu dolarju. Kitajske oblasti so se s tem pridružile valutnim vojnam in odkrito nakazale, da bodo naredile vse za pomoč svojemu gospodarstvu. Rezultat je bil hitro tu, saj so po devalvaciji juana hitro korigirale valute držav v razvoju. Nižje so se spustile tudi vrednosti delniških indeksov držav izvoznic, med njimi primarno Nemčije, kjer je indeks Dax v zadnjih štirinajstih dneh izgubil že 10 odstotkov vrednosti. Najbolj so na udaru veliki nemški izvozniki, kot je denimo proizvajalec avtomobilov BMW.
Razvrednotenje domače valute je za dan ali dva ob veliki likvidnostni pomoči centralne banke pomagala domačemu kitajskemu delniškemu trgu, vendar je ta v začetku preteklega tedna vseeno imel opaznejši 7-odstotni popravek nižje.
Navkljub popuščanju tržnim vrednotenjem juana je (pre)veliko vmešavanje kitajske države v delniški trg pripeljalo do odločitve vodilnih v mednarodnem denarnem skladu (IMF), da se juan še vsaj letno dni ne bo pridružil košarici svetovnih rezervnih valut.
V Evropi se počasi končuje tokratni krog »grške sage«, saj so včeraj tudi Nemci potrdili že tretji krog finančne pomoči Grčiji. S tem se končuje večmesečni boj Grkov s posojilodajalci, posledice pa so vidne v opaznem padcu podpore Ciprasu, ki bo zelo verjetno v kratkem moral na nove volitve.
Zanimivo dogajanje smo včeraj spremljali v ZDA, kjer so objavili zapisnik z zasedanja članov odbora za operacije na odprtem trgu (FOMC). Vsebina zapisnika ni podala jasnih znakov, ali bo FED v septembru dvignil obrestne mere, mogoče pa je razbrati zaskrbljenost zaradi devalvacije juana proti ameriškemu dolarju. Po objavi zapisnika je delež analitikov, ki so prepričani o dvigu obrestnih mer v septembru, upadel, novica pa je pustila posledice tudi na vrednosti dolarja, ki je proti košarici valut izgubil dobrih 0,7 odstotka.
Za buren odziv trgovalcev je poskrbelo včeraj tudi poročilo o zalogah nafte. Analitiki so pričakovali znižanje zalog za dobrih 800.000 sodčkov, podatek pa je prinesel povišanje za kar 2,6 milijona sodčkov. Nepričakovana novica je potrdila obstoječe stanje izredno visoke produkcije nafte tako na svetovnem kot tudi na ameriškem trgu. Ob objavi podatkov je cena zahodnoteksaške nafte (WTI) zdrsnila za slabih pet odstotkov, na dobrih 41 dolarjev za 159-litrski sodček. Gre za najnižjo raven, ki smo jo nazadnje videli marca 2009.
Za nekoliko pozitivnih novic so poskrbeli izboljšani meddržavni odnosi Amerike in Kube. Potem ko so ZDA po desetletjih na Kubi ponovno odprle veleposlaništvo, so se v Obamovi administraciji lotili še dogovora med ZDA in Kubo, ki bo državljanom olajšal potovanje med obema državama. To je bilo do zdaj za državljane ZDA precej omejeno, če bo dogovor sprejet, pa bodo lahko Američani že konec letošnjega leta leteli prek komercialnih letov direktno na Kubo.
