Za nocojšnje odprtje 33. Festivala Radovljica bo Ensemble Phoenix Munich, v katerem igra tudi umetniški vodja festivala Domen Marinčič, predstavil spored, ki zaobjema sto let ameriške glasbe v njenih zgodnjih zgodovinskih zametkih. »V program festivala se vedno trudim vključiti stvari, ki se drugače ne bi pri nas zgodile, in včasih vključim tudi kakšen program, kjer sam sodelujem. To je v Evropi edini ansambel, ki tak program izvaja, morda sta v Ameriki še dva, gre pa za glasbo iz obdobja od začetka ameriške neodvisnosti od konca državljanske vojne, od katere letos mineva natanko 150 let,« pravi Marinčič, ki z ansamblom sodeluje že dobrih dvanajst let. »Uporabljamo inštrumente, kot so jih takrat, sam recimo igram na ameriški čelo, ki se mu reče ameriški cerkveni bas. Prav za ta program smo moj sicer sposojeni inštrument restavrirali.«
Raziskovalno v glasbo
Na ponedeljkovem koncertu bo Michal Gondko igral na renesančno lutnjo in tega koncerta se umetniški vodja najbolj veseli. »Gondko je letos izdal ploščo s poljsko glasbo iz obdobja okrog leta 1600, in zato sem ga povabil. Med kolegi velja prepričanje, da je genialen v solih,« pravi Marinčič. »Menim, da smo lani poslušalci največ odnesli ravno od najtišjega, najintimnejšega koncerta s prečno flavto in klavikordom, zato se mi je zdelo prav, da spet vključim v program koncert takšne narave. Zelo veliko dela je Gondko vložil v raziskovanja, ne poznam nikogar na svetu, ki bi to glasbo sploh izvajal.«
The Three Medieval Tenors ali »trije srednjeveški tenoristi« sicer aludirajo na komercialne vokalne pakete, toda tudi za njimi je poglobljeno raziskovalno delo. Odkrivajo posebne glasbene oblike, ki se jim reče srednjeveški conductus, gre pa za pozabljeni repertoar 13. stoletja, za katerega se ni več vedelo, kako so ga izvajali. Toda v tistem času so bile te oblike zelo zanimive, kajti veljale so za novo glasbo, ki se ni več naslanjala na koralne melodije. Sveža je bila tudi poezija. Gre za polifonijo več pevcev, ritem pa ni zapisan, in je zato treba v izvedbo eksperimentalno. Ob tem bo projekcija ambientalnega filma Michaela Lyncha. Britanci John Potter, Christopher O'Gorman in Rogers Covey-Crump pa bodo imeli dan po koncertu tudi brezplačno pevsko delavnico.
Tokrat tudi zvezdniško
Teden pozneje bo festival ponudil še eno pevsko delavnico, in sicer ob obisku argentinske sopranistke Maríe Cristine Kiehr, in kot pravi umetniški vodja, je zanimanje za obe delavnici veliko. Spored z ansamblom Il Coro D'Arcadia je nastal posebej za radovljiški festival, italijanske kantate Scarlattija in Vivaldija pa se menda odlično prilegajo pevkinemu prefinjenemu glasu komornega značaja.
V Velesovem pripravi festival že od leta 2009 po en koncert, ki vključuje orgle v tamkajšnji cerkvi, letos prvič bo to solistični koncert nizozemskega umetnika Léona Berbna. Močnikove orgle so kopija nemških poznobaročnih orgel v Naumburgu, ki naj bi jih pomagal zasnovati Bach, in zato so zelo primerne za Bachovo glasbo. Umetnost fuge je skladateljevo zadnje in najskrivnostnejše delo, posebnost pa bo ta, da bo organist celotno zbirko izvedel brez predaha. Sicer ne gre za gigantsko delo, bo pa igral nepretrgoma recimo za krajši celovečerni film.
Ker želijo na koncertih poudariti tudi stara besedila, bodo ta priložena in prevedena. Zasedba Le miroir de musique bo rekonstruirala glasbene prakse od Homerjeve Iliade do Polizianove Pripovedi o Orfeju iz leta 1480, na zadnjem koncertu pa bo zasedba Sequentia z Benjaminom Bagbyjem na čelu med drugim interpretirala prvi tekst, ki je nastal v francoščini, Kantileno o sv. Evlaliji, pa tudi starovisokonemško junaško Pesem o Hildebradu.
