Zgodovinska fronta: Po zmagi nad Turki so se zavezniki udarili med sabo

Mir na Balkanu.

Mirovna pogodba med balkanskimi državami je podpisana. S tem je končana vojska, ki je povzročila svetovnopomembne premembe, vojska, ki spada med najznamenitejše dogodke zadnjih sto let, vojska, čije konsekvence danes še niti pregledati ni mogoče.

Mir je sklenjen. Balkanske države so ga sklenile med seboj same, brez pomoči nesrečne evropske diplomacije in navzlic vsem spletkam, ki jih je delala ta diplomacija. V kratkih dnevih se je doseglo sporazumljenje na podlagi načela o ravnovesju med balkanskimi državami.

Bolgarska dobi seveda dosti manj Turčiji odvzetega ozemlja, kakor ga je zahtevala in kakor bi ga bila lahko dobila, če bi se ne bila zapletla v vojsko s Srbijo in z Grško. Po vojni s Turčijo bi bilo Bolgarski pripadlo veliko več ozemlja, kakor je bilo prvotno dogovorjeno med zavezniki, Srbija in Grška pa veliko manj. Zlasti Srbija bi bila hudo prikrajšana. Zahtevala je po vsi pravici, naj se jo odškoduje za to, da ni dobila severnega dela Albanije do Drača in da je v vojski zoper Turčijo doprinesla večje žrtve, kakor je bila dolžna po zavezniški pogodbi. Toda Bolgarska je v nerazumljivi ošabnosti odklonila srbske zahteve.(…)

Proti mirovni pogodbi, sklenjeni v Bukareštu, ni Bolgarska oglasila formalnega ugovora, niti si je izgovorila, da postane veljaven šele tedaj, ko odobre velesile s to pogodbo izvršeno premembo berolinske pogodbe. Mogoče je pa vendar, da upa na tihem, da bodo velesile hotele to pogodbo »revidirati« in premeniti različne določbe. Posebno dunajski oficijozi, ki jih vsled velikih uspehov srbske armade in srbske diplomacije kar božjast meče, se zelo vnemajo za revizijo v Bukareštu sklenjene mirovne pogodbe na korist Bolgarske in na škodo Srbije. Ti dunajski oficijozi so že zopet prišli ob vso razsodnost, njihovo besno srbofobstvo je z novo silo udarilo na dan in čisto očitno je, da bi za vsako ceno radi delali zmešnjave.

Ni pa posebno verjetno, da bi kaj opravili. Balkanske države so se med seboj sporazumele in za mirovno pogodbo jamči tudi Romunska z vso svojo močjo in veljavo. Evropa pa je razdeljena in razcepljena. Na kako soglasje med velesilami skoraj ni misliti, kaj šele na kako skupno akcijo. Vsaka velesila ima druge interese in tudi druge skrbi, a prav nobene ni, ki bi hotela le količkaj pospeševati avstrijske cilje.

Upati je torej, da je sklenjena mirovna pogodba definitivna in da zavlada na Balkanu res mir. Bolgarska je pa izgubila mnogo tega, kar bi bila potom sporazumljenja s Srbijo in Grško lahko dosegla, vendar se znamenito razširi in okrepča. Vojska med prejšnjimi zavezniki je bila pač žalosten pojav in je zlasti z bridkostjo navdala slovanska srca, vendar je upati, da se bodo nasprotja sčasoma polegla. Predno se je doseglo zedinjenje Nemčije in Italije je bilo tudi mnogo medsebojnih bojev.

Z mirovno pogodbo seveda še ni rešen ves balkanski problem. Odprta je še ena rana... Turki so še v Odrinu in Evropa ne ve, kako bi jih ven spravila. Toda občno mnenje je, da se naposled že dobi izhod, ki bo zadovoljil Bolgare in Turke, tako da ne nastanejo nove krize ali celo novi boji.

Mir na Balkanu. Ves svet, izvzemši nekaj dunajskih diplomatov, ga pozdravlja s presrčno radostjo, zlasti vsi slovanski narodi, ki so edini v želji, naj bi se z mirovno pogodbo začela na Balkanu nova doba, naj bi se za slovanske države balkanske začela doba rasti, notranjega in zunanjega utrjenja, gospodarskega in socijalnega procvita, saj bo to v prospeh vsega slovanstva.

Nov zemljevid balkanskega polotoka.

Mir na Balkanu je sklenjen in približno so že določene nove meje posameznih držav.

Turčiji ostane od njene prejšnje posesti, obsegajoče 170.000 kvadratnih kilometrov, z več kakor 6 milijoni prebivalci, samo še ozemlje, ki meri približno 20.000 km

2

Bolgarija odstopi Romuniji ozemlje Turtukan-Dobrič-Balčik, ki meri okrog 7000 km

2

2

2

2

2

Srbija dobi: večji del kosovskega vilajeta v izmeri 18.000 km

2

2

2

Črna gora dobi del novopazarskega sandžaka, ozemlje okrog Gusinja in Plave, Peć, Djakovico in del skadrskega vilajeta, kakor ga je določila poslaniška konferenca v Londonu, torej v celem okrog 7000 km

2

Grška dobi: otok Kreto, Epir, del južne Makedonije, Solun z ozadjem, Seres, Dramo in Kavalo s 45.000 km

2

Slovenski narod, 8. avgusta 1913