Olimpijsko zlato iz iger leta 2000 v Sydneyju, štirje nastopi na tekmi vseh zvezd v ligi NBA in trinajst profesionalnih sezon v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Vin Baker je bil svoj čas eden največjih zvezdnikov športa z oranžno usnjeno žogo onkraj Atlantika. Dosežkom in statusu primeren je bil tudi njegov zaslužek. V času aktivne kariere se je na njegov bančni račun zlilo približno 100 milijonov dolarjev. Pri današnjih triinštiridesetih letih bi pomislili, da uživa v razkošnem življenju športnega upokojenca, kjer ni stresa in se cedita zgolj med in mleko. Napak. Vin Baker se je že proti koncu kariere zapletel v težave z alkoholizmom, kar je bil le začetek njegovega finančnega kolapsa.
Težavam z odvisnostjo so sledile napačne podjetniške odločitve, med drugim tudi propadel posel z restavracijo, obenem pa je Baker preveč zaupal širokemu krogu prišepetovalcev, ki so bili seveda osredotočeni le na njegov denar in ne na njegov uspeh. Kupček ameriških zelencev je tako hitro skopnel, kar je nekdanjega igralca Milwaukeeja, Seattla, Bostona, New Yorka, Houstona in LA Clippers le pripravilo do tega, da je svoje življenje spravil v red. Danes je znova poročen, ima štiri otroke in se uri za vodjo ene izmed poslovalnic franšize Starbucks. Kapljice alkohola ni okusil že več kot štiri leta, na kar je najbolj ponosen. Ob tem opravlja še vlogo pastorja v cerkvi njegovega očeta v Connecticutu. V njem bolj ali manj vsi vidijo žalostno zgodbo športnika, ki je z nespametnim ravnanjem zapravil vse svoje bogastvo, a se sam s tem ne strinja. »Življenje spremlja nenehno učenje. Ne glede na to, kako dobro finančno si priskrbljen, je treba vedeti, da lahko po hitrem postopku izgubiš vse. Bil sem alkoholik, izgubil sem bogastvo, imel ogromen talent, a nikoli nisem dosegel svojega potenciala. Ljudje, ki gledajo na stvari od zunaj, imajo ob tem negativno mnenje. Sam gledam na vse skupaj tako, da sem danes 43-letni oče s štirimi otroki. Nisem se vdal. Mojo zgodbo moram posredovati svetu, saj nosi pomembno sporočilo. Ne glede na težavnost situacije se lahko vedno pobereš. Če bodo ljudje name začeli gledati skozi to zgodbo, bodo začeli ceniti moj trud.«
Nekateri ga že. Nekdanji Bakerjev soigralec Jason Kidd, ki je trenutno trener moštva NBA Milwaukee Bucks, ga je povabil k sodelovanju na poletni ligi, kar ga je izjemno razveselilo, saj se v košarkarskem svetu še vedno dobro znajde. Med delom v Las Vegasu je pogovor z igralci pogosto nanesel na finance. Baker se sprašuje, če vodilni ljudje v klubih razmišljajo o posledicah, ko petemu ali šestemu igralcu v ekipi ponudijo pogodbe v višini 50 do 60 milijonov dolarjev. »V veliko primerih več denarja pomeni več težav. Ljudje v profesionalnih športih bi se morali bolj ukvarjati s problematiko mladih ljudi, ki v roke prejmejo ogromne količine denarja. Zame je bil to velik problem, ker ob sebi nisem imel pravih ljudi. Žal pa je podobno pri velikem številu športnikov. Zato bi jim moralo biti omogočeno, da so jim ves čas na voljo strokovnjaki, s katerimi se lahko pogovarjajo.« Baker jim polaga na srce, naj denarja ne jemljejo kot nekaj samoumevnega, saj lahko hitro izpuhti. »Napačne poslovne odločitve v kombinaciji z ljudmi, ki ti ne želijo dobro, so nekaj najhujšega. Poleg tega pa moraš vedno sam upravljati svoj denar. Za vsak cent moraš vedeti, kam gre. Ne smeš zaupati računovodjem ali družinskim prijateljem, saj se lahko hitro zgodi, da ti denar preprosto ukradejo.«
Kot vsi ozdravljeni alkoholiki Baker prizna, da je vsak nov dan velik izziv in hkrati blagoslov. Na svet ne gleda več kot 22-letni milijonar, ki ga zanimajo zgolj zabave. Z veliko izkušnjami za sabo mu je jasno, da bi se lahko njegova zgodba končala veliko bolj tragično. »Lahko bi pristal v zaporu ali mrtvašnici. Zgodbe, podobne mojim, imajo navadno takšen zaključek. Zbrati pogum in motivacijo za vodenje trgovine Starbucks in preživljati družino je zame bolj herojsko dejanje kot imeti 211 centimetrov in odličen met iz obrata. Vsako jutro, ko se zbudim, imam ogromno energije. V prvi vrsti zato, ker nisem odvisen od alkohola, pa tudi zato, ker imam prekrasno družino in otroke. Kaj več si lahko sploh še želim?«
