Med mladimi izpraševalci v osnovni šoli v Rostocku je naletela tudi na zgodbo mlade palestinske deklice Reem. Kanclerki je v tekoči nemščini razložila, kako je s starši pobegnila iz Libanona in sedaj že štiri leta živi v Nemčiji. Zaradi nedokončanega postopka dodelitve azila pa se ves čas negotovo sprašuje, ali bo smela tudi ostati in študirati, kar si sicer zelo želi. »Pred kratkim smo preživljali težke čase. Grozilo nam je, da nas bodo poslali nazaj,« je pripovedovala. Kanclerka ji je poskušala razložiti, da Nemčija ne bo zmogla sprejeti vseh ljudi, saj da obstajajo tudi begunci, ki prihajajo neposredno z vojnih območij. Je pa zagotovila, da se bo zavzela za krajše postopke izdaje azila. »Nekateri se bodo vendarle morali vrniti,« je zaključila odgovor. Mlado Reem so besede Merklove tako razžalostile, da je z debelimi solzami zajokala. Presenečena kanclerka je stopila k njej in jo skušala potolažiti, češ da je dobro povedala, kaj ji leži na srcu. Vključil se je moderator in pripomnil, da je deklici verjetno malo mar, ali je dobro povedala svojo zgodbo, temveč ji gre predvsem za negotovo usodo beguncev v Nemčiji. Kanclerka je še enkrat poskušala potolažiti deklico, a zaman.
Na twitterju je bila deležna številnih očitkov o brezčutnosti. V kasnejšem sporočilu za javnost se je predstavnikom za stike z javnostjo zgodil še en spodrsljaj. Ko so opisovali dogodek z deklico, so sprva zapisali, da je deklica zajokala zaradi razburjenja. Malce kasneje so zapis popravili. V njem niso omenjali več razburjenja.
