Nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat, solastnik Večera Uroš Hakl, solastnik Pristopa Andrej Drapal, direktor Oikosa Jurij Kobal, direktor socialnega podjetja Pribinovina Goran Milošević in nekdanji namestnik direktorja vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Igor Strmšnik.
To je po naših zanesljivih informacijah šest od skupno sedmih oseb, zoper katere je specializirano državno tožilstvo pred dnevi vložilo zahtevo za sodno preiskavo v primeru Pomurje. Gre za afero, ki je jeseni 2011 močno zamajala tudi domači politični prostor (o njej je že leto dni pred tem na veliko poročal Večer). Takrat so namreč kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) potrkali tudi na vrata Andreja Horvata, člana tedaj vladajoče SD in državnega sekretarja v kabinetu takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja. Razlog: sumi spornih poslov pri porabi državnega denarja za razvoj Pomurja, ki se je po stečaju Mure znašel v težkem gospodarskem in socialnem položaju. Horvat, ki ga je že več mesecev pred tem preiskovala tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK), je takrat tudi odstopil s položaja.
Škode za več kot milijon evrov
Tri leta po tem so preiskave dobile nov epilog. Potem ko je NPU zaradi sporne izvedbe javnih naročil v okviru pomurskega zakona na specializirano državno tožilstvo vložil ovadbo, je to vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper sedem fizičnih oseb. Očita jim kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, za katere kazenski zakonik predvideva do osmih let zaporne kazni. Ocenjena škoda v primeru pomurskega zakona naj bi presegala milijon evrov, kriminalisti in tožilci pa so pod drobnogled vzeli pogodbe, ki so bile sklenjene s podjetji Pristop, Pribinovina in Oikos. Pri tem naj bi ugotovili, da bi lahko storitve, za katere so bila najeta ta podjetja, opravili tudi državni organi oziroma službe. Iz tega je mogoče domnevati, da organi pregona vpletenim očitajo tudi pridobitev premoženjske koristi.
Drapal, 8,3-odstotni lastnik Pristopa, ki je danes zaposlen v podjetju Consensus, z zahtevo za sodno preiskavo ni seznanjen, zato je tudi ne more komentirati. »Z zahtevo za sodno preiskavo nisem seznanjen. Tudi ne vem, da bi bil med osumljenci. Ko so med pred leti obiskali kriminalisti, je na odločbi pisalo, da imam status osebe, pri kateri bi se lahko skrivali dodatni dokazi za preiskavo, tako da upam, da še vedno nimam statusa osumljenca. Za to ne vidim tudi nobenega razloga,« pa nam je včeraj povedal lobist solastnik časopisne hiše Večer Hakl, ki je pri projektu Pomurje sodeloval še kot zaposleni na Pristopu. NPU je namreč med preiskavo pred tremi leti pod drobnogled vzel tudi pogodbo o promociji pomurske regije v vrednosti okoli 600.000 evrov, ki jo je Pristop sklenil z vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Hakl je danes polovični lastnik medijske hiše Večer.
Razvojna pomoč ali denar za izbrana podjetja?
NPU je sicer skupaj s KPK, davčno oziroma finančno upravo in uradom za preprečevanje pranja denarja preiskovala sume več kaznivih dejanj v povezavi z uporabo proračunskih sredstev in izvedbo javnih naročil. Kot je znano, je država Pomurju z zakonom o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010–2015 obljubila 33 milijonov evrov razvojne pomoči. Podjetje Pribinovina je skrbelo za spodbujanje socialnega podjetništva, Pristop je dobil posel za promocijo pomurske regije, Oikos pa za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov.
